Jedro

Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.

Izrek

1) Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep glede izvršbe na nepremičnine razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2) V ostalem se pritožba zavrne in se sklep glede izvršbe na sredstva na dolžnikovih žiro računih potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. Ig 99/00143 z dne 22.4.1999. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je bila v aprilu 1999 na dolžnikovi nepremičnini opravljena zaznamba zadevnega sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Radovljici, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico ter pravico do ločenega poplačila, zato ni pogojev za prekinitev izvršbe. Pritožba je deloma utemeljena. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upnik v predmetni zadevi predlagal dve sredstvi izvršbe in sicer izvršbo na dolžnikova sredstva na računih pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo na dolžnikove nepremičnine (točka B predloga za izvršbo z dne 7.4.1999). Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ig 99/00143 z dne 22.4.1999 predlagano izvršbo z obema izvršilnima sredstvoma dovolilo. Iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska št. 1882/2000 Okrajnega sodišča v Radovljici je razvidno, da je pri dolžnikovi nepremičnini vl. št. 345 k.o. P... pod dn. št. 697/99 zaznamovan skle o izvršbi opr. št. In 99/00042 z dne 22.4.1999, kar je dejansko sklep o izvršbi za izterjavo obravnavane terjatve (prim. listine v prilogi B1). Iz zaznamka na predlogu za izvršbo (list. št. 1 obravnavanega spisa) je razvidno, da je bila zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pod dn. št. 697/99 opravljena dne 9.12.1999. S to zaznambo je upnik pridobil pravico do ločenega poplačila iz te nepremičnine (poplačilna pravica, 2. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanj - ZIZ). Ker se je postopek prisilne poravnave zoper dolžnika začel dn 22.2.2000, torej več kot dva meseca po vpisu upnikove poplačilne pravice v zemljiško knjigo, ni bilo podlage za prekinitev izvršbe na dolžnikove nepremičnine (prim. 3. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL), kot pravilno opozarja pritožnik. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, glede katerega izvršilnega sredstva je sodišče prve stopnje prekinilo postopek, niti ni iz spisa razvidno, da bi se sklep o izvršbi z dne 22.4.1999 nanaša samo na izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih. Ker je sodišče prve stopnje določbe ZPPSL materialnopravno zmotno uporabilo in postopek neutemeljeno prekinilo glede izvršbe na nepremičnine, je sodišče druge stopnje v tem delu upnikovi pritožbi ugodilo in glede nepremičninske izvršbe izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje pristopi k opravljanju nepremičninske izvršbe, saj pogojev za ustavitev le-te ni, kot je bil obrazloženo zgoraj. Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL, da začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva na izvršilne postopke ločitvenih upnikov, ki so pravico do ločenega poplačila pridobili prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer zgoraj navedeni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve (ki je sicer zavarovana s pravico do ločenega poplačila iz določene nepremičnine) z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih računih pri organizacijah za plačilni promet. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika v smislu 3. odst. 36. čl. ZPPSL vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave (2. odst. 36. čl. ZPPSL). Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, kolikor se nanaša na s sklepom o izvršbi z dne 22.4.1999 dovoljeno izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih, pravilna. Ker glede prekinitve izvršbe na dolžnikova sredstva na žiro računu tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zoper ta del izpodbijanega sklepa zavrnilo kot neutemeljeno in v navedenem obsegu sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).