Jedro

Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen ZZZDR) nepremičnini, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljičin predlog za vpis zaznambe spora na v uvodu navedeni nepremičnini.

Proti takemu sklepu se je predlagateljica po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila, pri čemer sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je s predlogom za delitev skupnega premoženja, ki je bil vložen po pravilih nepravdnega postopka, resnično zahtevala plačilo zneska v višini 35.156,70 EUR, vendar meni, da nepravdno sodišče ni vezano na postavljen predlog in bi o njenem zahtevku lahko odločilo tudi drugače. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Zaznamba spora je dopustna tudi, če je v nepravdnem postopku vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice. Zato se zaznamba spora v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, vendar le, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih oziroma tistega dela, nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.

Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR) nepremični, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini.

Da predlagateljica takšnega predloga ni postavila, pritožba niti ne graja. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb Zakona o nepravdnem postopku – ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti. Samo na področju uradnega nepravdnega postopka odloča sodišče z upoštevanjem javnega interesa in le tedaj predmet uradnega in predlaganega postopka ni od udeležencev zatrjevana konkretna pravna posledica. Samo v takem postopku konkretno posledico določi sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja. V konkretni nepravdni zadevi pa ne gre za vprašanje zaščite takih oseb, zato se je nepravdni postopek lahko začel le na predlog upravičenca.

V takem primeru je sodišče vezano na predlog in ne sme odločati mimo njega . V okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v nepravdnem postopku resnično liberalnejše, je nepravdnemu sodišču sicer dopuščeno tudi preventivno delovanje s tem, da se udeležence opozarja na primernost izpostavljenih pravnih razmerij. Vendar tudi v tem primeru izključno z namenom, da bi postopek privedel do ureditve razmerij med prizadetimi osebami in seveda, izključno v okviru postavljenega zahtevka, ki ga lahko predlagatelj skladno z zakonom razširi, utesni ali omeji.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, ko je zaključilo, da predlagateljica zaznambe spora ni predlagala v kakšnem od primerov, ki so taksativno našteti v določilu prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Po obrazloženem je bilo, ko pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 ni pokazal kakšne po uradni dolžnosti upoštevne kršitve določb postopka in ne zmotne uporabe materialnega prava, odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

O stroških pritožbenega postopka ni bilo treba odločiti, saj jih pritožnica ni priglasila.