Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zoper odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila podana zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje spremenjena, tako da je bil zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi zavrnjen) utemeljeno zavrglo, saj je odpadla pravna korist tožnika za vodenje tega spora. Pravna korist je podana le, če se pravni položaj tožnika spremeni, če je zahtevku ugodeno. V konkretnem primeru se tožnikov pravni položaj ne bi z ničemer spremenil, saj je bilo v drugem sodnem postopku pravnomočno odločeno, da je tožniku pogodba o zaposlitvi že predhodno zakonito prenehala na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev, da sta ponudba za sklenitev nove pogodbe z dne 5. 2. 2008, ki vsebuje odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991 ter redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2008 nezakoniti, ter da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi sklenjeni 30. 5. 1991, mu za čas od 20. 4. 2008 oziroma od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prizna vse pravice iz delovnega razmerja, mu izplača plače v mesečni višini 8.958,47 EUR oziroma usklajeno z višanjem plače po predpisih, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne v mesecu za plačo preteklega meseca dalje do plačila ter mu izplača druge prejemke v zvezi z delom, kot če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlega posameznega prejemka dalje do plačila, od bruto zneskov plača vse prispevke in dajatve, s katerimi so prejemki obremenjeni ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.

Zoper takšen sklep se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da o zavrženju tožbe predsednik senata odloči že po predhodnem preizkusu tožbe, ne pa sredi postopka. V tem sporu je sodišče sprejelo pet vlog tožnika in pet vlog tožene stranke, opravilo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo in šele nato izdalo sklep o prekinitvi postopka. S sodbo sodišča prve stopnje Pd 282/2004 dne 13. 4. 2006, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 757/2006 dne 20. 4. 2007, je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala 28. 9. 2004. Ta sodba je postala pravnomočna 20. 4. 2007 in ker je tožena stranka prostovoljno ni izvršila je tožnik zoper toženo stranko vložil izvršbo. Tožena stranka je tožniku nato ponudila novo pogodbo o zaposlitvi z dne 5. 2. 2008, ki pa je tožnik ni sprejel, zato mu je tožena stranka 25. 3. 2008 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je naknadno ugotovil, da je bil v obdobju od 1. 10. 2006 do 20. 4. 2008 pri toženi stranki prijavljen v zavarovanje, iz zavarovanja pa je bil odjavljen ravno zaradi izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2008. V času vložitve tožbe je tožnik tako imel izkazan pravni interes za njeno vložitev. Okoliščina, da je naknadno postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje Pdp 482/2008 z dne 13. 10. 2009, s katero je bil pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na dejstvo, da je tožnik imel pravni interes za izpodbijanje nove pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da je tožena stranka že dne 28. 9. 2004 tožniku „zakonito“ odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991, to isto pogodbo o zaposlitvi pa mu je nato odpovedala še z odpovedjo z dne 25. 3. 2008. Odpoved z dne 25. 3. 2008 tako ni imela pravne podlage, saj ta predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Določba četrtega odstavka 39. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001, 40/2007) o ničnosti pogodbe, če ni podlage ali je ta nedopustna, smiselno velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bi po uradni dolžnosti moralo ugotoviti ničnost dne 25. 3. 2008 podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako tudi ničnost ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Vse navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo, zato tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člen ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih ni uporabilo pravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe je sicer možno razumeti kot uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP. Slednji določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljene okoliščine tega spora ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 274. člena ZPP, saj tožnik nima več pravne koristi za vložitev tožbe. Navedeno pomeni, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, prav tako pa tudi ni podana nobena od bistvenih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, od katerih je odvisna vsebina izpodbijanega sklepa. Ta dejstva pa so naslednja; - tožena stranka je tožniku dne 28. 9. 2004 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991. - s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje Pd 282/2004, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 757/2006 je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004. - na podlagi te pravnomočne sodbe je tožena stranka tožniku 19. 2. 2008 vročila ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto gradbenega nadzornika.

- v tej ponudbi tožena stranka ugotavlja, da mora tožniku odpovedati pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991, saj je delovno mesto (direktorja) že zasedeno z drugim delavcem; - tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi ni sprejel, zato je z 19. 2. 2008 pričel teči odpovedni rok; - po vložitvi tožbe v tem sporu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII Ips 331/2007 z dne 6. 10. 2008 razveljavilo sodbi nižjih sodišč Pd 282/2004 in Pdp 257/2006, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi; in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

- sodišče prve stopnje je s sklepom Pd 332/2008 z dne 19. 6. 2009 postopek v tem sporu prekinilo do pravnomočne rešitve spora, ki je med strankama potekal pod opr. št. Pd 482/2008 (prej Pd 282/2004).

- v ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje s sodbo Pd 282/2008 z dne 13. 10. 2009 zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004, posledično pa tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek; takšno odločitev je nato potrdilo tudi sodišče druge stopnje s sodbo Pdp 1252/2009 dne 11. 6. 2010 in revizijsko sodišče s sodbo VIII Ips 272/2010 dne 9. 1. 2011. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Res je sicer, da je ob vložitvi tožba bila izkazana pravna korist tožnika za njeno vložitev, vendar je med postopkom na podlagi ponovnega odločanja o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004 ta pravna korist odpadla. Pravna korist za vložitev tožbe je podana le v primeru, če se pravni položaj tožnika spremeni, če je njegovemu zahtevku ugodeno. Pravni položaj tožnika glede zakonitosti odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991 se na podlagi tožbe, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom, ne bi mogel več spremeniti, saj je bilo s sodbo Pd 482/2008 z dne 13. 10. 2009 v zvezi s sodbo Pdp 1252/2009 z dne 17. 6. 2010 pravnomočno ugotovljeno, da je ta pogodba zakonito prenehala na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je bila bila podana izključno zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je bila razveljavljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004 in s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnika pozove nazaj na delo. Okoliščina, da je bil v ponovnem postopku zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004, pomeni, da je tožniku na podlagi te odpovedi zakonito prenehala pogodba o zaposlitvi z leta 1991. Zaradi navedenega je pravilno stališče prve stopnje, da tožnik v tem sporu ne more uspeti z zahtevkom, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 5. 1991 in mu za čas od 20. 4. 2008 do vrnitve nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma, da za takšno tožbo nima več pravnega interesa.

Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa strankam dopustilo, da sta vložili večje število vlog in da je izvedlo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, čeprav prvi odstavek 274. člena ZPP določa, da predsednik senata sklep o zavrženju tožbe izda že po predhodnem preizkusu tožbe. Ob predhodnem preizkusu tožbe ni bilo podlage za takšen sklep, saj je podlaga zanj nastala šele potem, ko je bil v novem postopku pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 9. 2004. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.