Jedro

Ker je tožnik revizijo vložil prepozno, se zavrže. Poleg tega je revizijo vložil tožnik sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima opravljen državni pravniški izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogo tožnika z dne 17. 12. 2012 zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je prepričan, da je njegova vloga, ki jo je posredoval na Delovno in socialno sodišče dne 17. 12. 2012 in s katero je zahteval revizijo postopka v primeru VI Ps 860/2010 in Psp 268/2012, glede na veljavne pravne in etične norme, veljavna. Znova opozarja, da v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 23. 8. 2012 ni nikjer omenjena njena dokončnost, niti uporaba morebitnega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal svoje pravice (v tem primeru gre za revizijo), zato je prišlo tudi do domnevne prekoračitve pritožbenega roka. Prav tako se ne strinja z argumentom, da je pritožba neveljavna, ker da je laična, saj ni vložena po pooblaščenem odvetniku. Taka rešitev je neživljenjska, saj si tožnik glede na socialno situacijo, odvetnika ne more privoščiti. Sodišči sta odločali preveč formalistično, brez širšega vpogleda v pravo naravo stvari, povezano s pravičnostjo, čemur je zavezana pravna in sodna praksa, kot je dogovorjena in se uveljavlja znotraj pristojnih institucij EU.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem ni kršilo niti materialnega prava, niti postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik je dne 17. 12. 2012 pri sodišču vložil vlogo, iz katere izhaja, da zahteva revizijo postopka v zadevi Ps 860/2010 in Psp 268/2012. ZPP revizijo kot izredno pravno sredstvo ureja v 26. poglavju. Revizija se lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in sicer v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). V tretjem odstavku 86. člena ZPP pa je nadalje določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Omenjena določba ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz dokumentacije v spisu, je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 268/2012 z dne 23. 8. 2012 tožniku vročena 17. 9. 2012. 30 dnevni rok za vložitev revizije je tako potekel dne 17. 10. 2012. Revizija je nedvomno vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. ZPP v prvem odstavku 374. člena določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Sodišče prve stopnje je torej že iz navedenega razloga, utemeljeno, tožnikovo vlogo – revizijo kot prepozno vloženo zavrglo. Revizija pa tudi ni dovoljena, saj jo je vložil tožnik sam, pri čemer ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. V takem primeru se revizija lahko vloži le po odvetniku, kot to izhaja iz že citiranega 86. člena ZPP. Revizija je namreč nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo – revizijo z dne 17. 12. 2012 utemeljeno zavrglo. Glede pritožbenih navedb, da gre za birokratski oziroma preveč formalističen pristop pa pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče pri svoji odločitvi vezano na veljavne pravne predpise, konkretno na že citirani Zakon o pravdnem postopku, kjer je določeno v katerih primerih se lahko vloži revizijo, kdo jo lahko vloži, določen pa je tudi rok za vložitev revizije. Glede navedb tožnika, da sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 268/2012 z dne 23. 8. 2012 ni imela pravnega pouka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skladno s 324. členom vsebuje pravni pouk le sodba sodišča prve stopnje. Gre za pravni pouk o rednem pravnem sredstvu, torej pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo. Skladno z določbami ZPP sodba pritožbenega sodišča pravnega pouka nima, saj zoper njo pritožba kot redno pravno sredstvo ni dovoljena.