Jedro

Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. V pojem zakrivljenega ravnanja spada tudi neprivolitev toženke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da mora toženka tožnici v osmih dneh povrniti 1.289,06 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II.Toženka mora tožnici v osmih dneh povrniti 273 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici v osmih dneh plačati 1.911,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.891 EUR od 20. 9. 2020 do plačila (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek za plačilo 1.837,12 EUR pa je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper III. točko izreka prvostopenjske sodbe, ki predstavlja sklep o stroških, se pritožuje tožnica. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). O pritožbi zoper sklep je odločil sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP).

5.Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem sojenju odločitev o stroških postopka oprlo na ugotovitev, da je tožnica uspela s približno polovico svojega zahtevka. Odločitev je presojalo po drugem odstavku 154. člena ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.

6.Pritožbeno sodišče se ne strinja s tožničinim stališčem, da je v pravdi v celoti uspela. Pri ugotavljanju uspeha strank v postopku se upošteva višina priznanega tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Tožnica pa utemeljeno izpostavlja, da je bila zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo 1.837,12 EUR izključno posledica toženkinega ravnanja, ki se z delnim umikom tožbe ni strinjala. Povod za tožbo je bil izključno v toženkini sferi.

7.Spor se je pričel 16. 11. 2022 z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dveh računov. Tožnica je od toženke zahtevala plačilo uporabnin za julij in avgust 2022 zaradi najetja tožničine nepremičnine, in sicer 1.891 EUR z obrestmi za vsak mesec. Toženka se je tožničinemu zahtevku upirala z ugovorom, da je najemnino za julij 2022 plačala 24. 10. 2022. Toženka je tožnici 9. 12. 2022 plačala 1.891 EUR, s čimer naj bi po njenem mnenju poravnala še najemnino za avgust. Tožnica je z vlogo z dne 12. 12. 2022 za plačanih 1.891 EUR predlagala delno ustavitev izvršbe, v dopolnitvi tožbe z dne 24. 2. 2023 pa je predlagala delni umik tožbe. Toženka je delnemu umiku tožbe nasprotovala, ker naj bi tožnica napačno upoštevala, da je bila z delnim plačilom poravnana najemnina za julij in ne avgust, kot je to trdila sama. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka s plačilom 1.891 EUR 9. 12. 2022 poravnala najemnino za julij 2022, zato ji je naložilo še plačilo glavnice 1.891 EUR za najemnino za avgust 2022 (16. in 17. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe). Iz tega sledi, da je toženka delnemu umiku tožbe neutemeljeno nasprotovala.

8.V skladu s prvim odstavkom 156. člena ZPP mora stranka, ne glede na izid spora, povrniti nasprotni stranki njene stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. Ta kriterij predstavlja korektiv temeljnega pravila o povrnitvi stroškov na podlagi uspeha pravdnih strank. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. V pojem zakrivljenega ravnanja spada tudi neprivolitev toženke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Takšno stališče je zavzeto tudi v sodni praksi.

9.Tožnica je torej delni umik tožbe predlagala, ker je toženka zahtevek deloma izpolnila. Ker toženka ni privolila v delni umik tožbe, je sama povzročila nastanek pravdnih stroškov glede tega dela zahtevka. Tožnica je zato upravičena do povračila stroškov tudi v zvezi z delnim umikom tožbe. Glede tistega dela zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, pa je tožnica upravičena do povrnitve pravdnih stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava toženki naložilo plačilo tožničinih potrebnih stroškov prvostopenjskega postopka. Pravdne stroške je odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, OT), Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in načela potrebnosti (155. člen ZPP).

10.Tožničini stroški prvostopenjskega postopka znašajo 1.289,06 EUR. Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo 300 točk za sestavo dopolnitve tožbe (1. točka tar. št. 19 OT, za višjo stroškovno zahtevo v OT ni podlage), 300 točk za prvo pripravljalno vlogo (1. točka tar. št. 20 OT), 150 točk za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo 10. 9. 2024 (2. točka tar. št. 21 OT) in 375 točk za sestavo pritožbe zoper sodbo IX Pg 145/2023 z dne 12. 10. 2023 (1. točka tar. št. 22, višja stroškovna zahteva v tem delu ni utemeljena). V skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena OT materialni stroški znašajo 21,25 točk oz. 12,75 EUR, kar vse skupaj znaša 687,75 EUR. 22 % DDV na tako odmerjene stroške znaša 151,31 EUR oziroma skupaj 839,06 EUR. K temu je treba prišteti še stroške sodnih taks za vložitev predloga za izvršbo (44 EUR), za redni postopek (181 EUR) ter za pritožbo zoper sodbo IX Pg 145/2023 z dne 12. 10. 2023 (225 EUR). Zakonske zamudne obresti od stroškov tečejo od poteka osem dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče tožnici ni priznalo 30 EUR priglašenih stroškov za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter poizvedbe, ker njihove višine z ničemer ni izkazala.

11.Glede na obrazloženo je sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da mora toženka tožnici v osmih dneh povrniti 1.289,06 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (3. točka 365. člena ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožnica v pritožbenem postopku izpodbija odločitev o stroških postopka 1.289,06 EUR. Ker je s pritožbo uspela, ji mora toženka povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tožnici v skladu s priglašenim stroškovnikom in OT priznalo 250 točk za sestavo pritožbe (1. točka tar. št. 22 OT, višja stroškovna zahteva ni utemeljena), 22 % DDV (33 EUR), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj torej 183 EUR. K temu je prištelo še sodno takso za pritožbeni postopek 90 EUR. Skupaj tožničini pritožbeni stroški znašajo 273 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka osem dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej toženkino prvo pripravljalno vlogo z dne 17. 3. 2023, str. 4 - 5.

2Glej N. Betetto v: L. Ude, A. Galič (redaktorja), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 40 - 41.

3Glej sklepe VSL I Cpg 1486/99 z dne 24. 8. 2000, VSM I Cpg 46/2023 z dne 11. 4. 2023 ter VDSS Psp 280/2015 z dne 4. 6. 2015.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 156, 156/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.