Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar. Molzni robot je po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu. Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 549 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da izločitvena pravica toženca pod zap. št. 28, razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 15. 6. 2020, za zavarovanje terjatve v višini 22.859,51 EUR na predmetu Molzni robot Lely, na katerem je vpisana zastava dne 29. 7. 2015 v register neposestnih zastavnih pravic pri Ajpesu, v postopku osebnega stečaja St 000/2019 nad tožečo stranko, ne obstaja (I. točka izreka), (2) zavrnilo, kar je tožnik zahteval več ali drugače (glede ugotovitve prenehanja ločitvene pravice)(II. točka izreka) in (3) odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka (III. točka izreka).
2. Toženec v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, v zadevi samo odloči ali jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnikova trditev, da je bil hlev grajen in projektiran za gojenje večjega števila govedi, ni izkazana z dokazom. Enaka ugotovitev v sodbi tako nima podpore v dokazih. Odprto ostaja, ali je s pojmom goved mišljeno gojenje krav molznic ali tudi ostalega govedi. Za gojenje ostalega goveda ne bi bili potrebni gradbeni posegi; opravljanje kmetijske dejavnosti bi bilo kljub odstranitvi molznega robota še vedno možno.
Da molzni robot ni sestavina, ampak le pripomoček oziroma moderen strojni aparat za učinkovito molžo krav molznic. Rabljeni roboti so v pravnem prometu. Ni verjetno, da bi vsi hlevi po odstranitvi robota izgubili svojo uporabnost in rentabilnost. V hlev je nameščen tako, da ga je mogoče brez bistvenih posegov odstraniti, hlev pa pri tem ne izgubi nobene svojih lastnosti. Le kmet bi z molžo imel več dela. Ker izvedenec ne pove, da je vsako kravo mogoče prilagoditi na drugačen način molže, je izvedensko mnenje pristransko. Ker molzni robot ne bi bil odstranjen čez noč, bi imel tožnik dovolj časa, da proces gojenja krav molznic prilagodi na drugačen način molže ali da namesti novega robota. V članku, ki se nanaša na tožnikovo kmetijo, je tožnik sam povedal, da molzni robot predstavlja nadstandard in da se kmetija z nakupom robota ni bistveno povečala, ampak le modernizirala. Če so na kmetiji pred modernizacijo vse delo uspeli opraviti tradicionalno, ga bodo tudi po prodaji robota in poplačilu zastavnega upnika.
Iz razlogov sodbe ne izhaja, v čem bi bil hlev brez molznega robota nekompleten oziroma nedokončan. Sodišče je zmotno ali preozko interpretiralo besedno zvezo "v skladu s splošnim prepričanjem". To pomeni, da je neko dejstvo povsem jasno širši družbi in prepoznano kot resnično. Po prepričanju širše množice je molzni robot stroj, ki olajšuje molžo. Ker se roboti samostojno prodajajo, je splošno znano dejstvo, da ne gre za sestavino hleva. Da je bilo to jasno tudi tožniku, poleg njega pa tudi notarju in upniku, potrjuje notarski zapis o zastavi robota.
Izvedensko mnenje dr. A. A. je pristransko, pomanjkljivosti pa niso bile odpravljene niti po naknadnem ogledu in ustni dopolnitvi. Hude kršitve kažejo na to, da je bilo izvedensko mnenje izdelano v korist tožnika. Sodišče je njegove navedbe zavrnilo, a vztraja, da se mnenje kot dokaz izloči. Kršeno je bilo tudi načelo kontradiktornosti. Izvedenec je o ogledu obvestil le toženca, ni pa pravilno in pravočasno obvestil njegovega pooblaščenca. Ker se izvedenec pred ogledom ni prepričal, ali je pooblaščenec vabilo prejel, ogleda ne bi smel opraviti. Toženec sklepa, da je bilo izdelano pod izpovedbami in enostranskimi navedbami tožnika. Mnenje ne odraža realne ugotovitve dejstev.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za predložitev izpiskov iz poslovnih knjig, ki bi razkrili tožnikovo zavedanje o tem, ali je molzni robot samostojna stvar ali sestavina, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Če bi bil molzni robot knjižen kot oprema, ne more biti sestavina.
Pri presoji je treba nujno upoštevati tudi voljo in zavedanje tožnika ob zastavitvi. Iz računa o nakupu robota, pripojenega notarskemu zapisu, izhaja, da je bil namen zastave premičnina - oprema v lasti zastavitelja. Zastavna pravica je bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Tako sta bila izpolnjena oba pogoja za nastanek neposestne zastavne pravice – notarski zapis in vpis v register. Vpis ima tudi publicitetni učinek. Tožnik ni nasprotoval niti rubežu robota, izvedenega v izvršilnem postopku, ki je tekel na podlagi toženčevega predloga.
Molzni robot je bil kot samostojna premična stvar ocenjen tudi v poročilu o ocenjeni tržni vrednosti z dne 18. 1. 2022. Cenitev je bila narejena po volji in zavedanju tožnika in stečajne upraviteljice. Izdelavo poročila je naročila stečajna upraviteljica. Da gre dejansko za samostojno premičnino, je ugotovil tudi cenilec.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Očitki bistvenih kršitev določb postopka niso utemeljeni. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v izpisek iz poslovnih knjig z utemeljitvijo, da način računovodskega knjiženja stroja ni pomemben za presojo, ali molzni robot po vgraditvi v hlev predstavlja sestavino ali pritiklino hleva. S tem je podalo z vidika pravice do dokaza zadosten argument za neizvedbo dokaza. Morebitna napačnost argumenta bi lahko predstavljala pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Z golo postavitvijo nasprotnega stališča, ne da bi ga utemeljil, pritožnik ni izkazal tovrstne pomanjkljivosti.
6. Sklep o zavrnitvi toženčevega predloga za izločitev izvedenca temelji na ugotovitvi, da razlogi za neudeležbo na ogledu, ki ga je opravil izvedenec, izvirajo iz toženčeve sfere in kot taki ne izkazujejo dvoma o izvedenčevi nepristranskosti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je izvedenec poslal vabilo tudi njegovemu pooblaščencu. Ugotovitev, da so razlogi za neudeležbo na strani toženca in ne na strani izvedenca, je tako pravilna. Izvedenčeve pristranskosti ne izkazuje niti opustitev preveritve razlogov, zaradi katerih toženec in njegov pooblaščenec nista prišla na ogled. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi kontradiktornosti. Po predložitvi izvedenskega mnenja je sodišče opravilo ogled v navzočnosti obeh pravdnih strank in zaslišalo izvedenca. Toženčevo sklepanje, da je izvedenec podal mnenje na podlagi tožnikovih navedb, nima opore v procesnem gradivu. Izvedenec je pred izdelavo mnenja imel na razpolago pravdni spis, v katerem so bile tudi toženčeve vloge, mnenje pa je izdelal na podlagi (lastnega) pregleda robota in hleva, v katerem se nahaja.
7. Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar.
8. Stališče izpodbijane sodbe temelji na pravilni razlagi zakonskega pojma sestavina. Po 8. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je sestavina nepremičnine vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo. Po 16. členu SPZ je sestavina vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Pritožnik ne nasprotuje pravilnosti stališča, da gre za sestavino bodisi v primeru, ko sta glavna stvar in sestavina tako trdno povezani, da ju ni mogoče ločiti, ne da bi jo poškodovali, bodisi v primeru, ko se glavna stvar brez sestavine šteje za nekompletno oziroma nedokončano in stvar brez sestavine ne služi več svojemu namenu.1
9. Zaključek v izpodbijani sodbi, da je molzni robot po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma da bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu, temelji na ugotovitvah, - da je molzni robot del molznega sistema, v katerega ga povezujejo kabli, cevi in linija dostave mleka in ki poleg molže opravlja tudi funkcijo upravljanja dejavnosti v hlevu (meri količino mleka, ga analizira, izloči neustrezno mleko, sporoča bolezni živali, pojatev, temperaturo), - da je bil hlev zgrajen z namenom robotske molže 75 krav molznic, - da so temu prilagojene gradbene značilnosti objekta, - da so drugi načini molže v tem hlevu povsem neprimerni (možna bi bila le še ročna molža, a je tako število krav nemogoče pomolsti na ta način, poleg tega se morajo krave na to en mesec prilagajati in je na ta način možno pridobiti le trikrat manj mleka).
10. Neutemeljen je očitek, da ugotovitev o gradbeni prilagoditvi hleva robotskemu načinu molže nima podlage v tožbenih trditvah in dokazih. Tožnik je navedel, da je hlev namensko zasnovan kot robotiziran in tehnično izpopolnjen hlev za vzrejo krav mlekaric (natančneje so navedbe povzete v 25. točki obrazložitve). Te navedbe sta – kot je ocenilo sodišče – potrdila dokaza z zaslišanjem tožnika in izvedensko mnenje. Iz razlogov sodbe nedvoumno izhaja, da je hlev prilagojen vzreji in molži krav molznic in ne drugih vrst govedi. Ali bi po odstranitvi molznega robota bil primeren za vztrejo drugih vrst govedi, ni odločilno. Ključna je ugotovitev, da je molzni robot bistven za dosego tiste funkcije hleva, za katero je bil zgrajen.
11. Tudi druge okoliščine, ki jih še navaja pritožba, ne utemeljujejo nasprotnega zaključka. Tako za presojo ni odločilno dejstvo, da je molzni robot mogoče odstraniti in nadomestiti z drugim (in da ga je mogoče samostojno kupiti) in da je molžo možno opravljati tudi na drug način. Odločilna je funkcionalna spojenost robota s hlevom in njuna komplementarnost (dopolnjujočost).2 Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen.
12. Neprepričljivo je tudi pritožbeno argumentiranje, da je splošno prepričanje (v pomenu 16. člena SPZ) drugačno in sicer, da je molzni robot stroj, ki olajšuje molžo. Splošno prepričanje se nanaša na skupino ljudi, ki ima vsaj splošno predstavo o tem, kaj je molzni robot in čemu služi, opredelitev, ki jo je navedel pritožnik, pa kaže, da je bila ustvarjena zgolj na podlagi poimenovanja.3
13. V izpodbijani sodbi so podani razlogi, zaradi katerih ni pomembno, ali so bili izpolnjeni formalni pogoji za ustanovitev zastavne pravice in kakšna je bila volja strank ob sklenitvi pogodbe. Ker je stališče pravilno,4 toženec pa je v pritožbi le ponovil svoje navedbe, podane pred sodiščem prve stopnje, ne da bi navedel argumente, zaradi katerih je stališče v sodbi napačno, se pritožbeno sodišče le sklicuje na razloge izpodbijane sodbe (20. točka obrazložitve).
14. Podobno velja za pritožbene navedbe v zvezi s cenilnim poročilom B. B. Sodišče je v 30. točki navedlo razloge, zaradi katerih ne more biti pomembno njegovo mnenje. Cenilec je povedal, da ni usposobljen, da bi stroj ocenjeval z vidika funkcionalnosti hleva. Okoliščina, da je cenitev molznega robota kot samostojne stvari naročila stečajna upraviteljica, pa sama za sebe tudi ne utemeljuje zaključka, da gre za samostojno stvar.
15. Ker sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic (drugi odstavek 16. člena SPZ), dokler se ne loči od glavne stvari, je odločitev o ugoditvi zahtevku pravilna.
16. Po navedenem je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
17. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo 549 EUR (sestava odgovora na pritožbo – 750 točk in 22 % davek na dodano vrednost). Strošek za posvet s stranko je vključen v sestavo odgovora. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti temelji na 299. členu in 378. členu OZ.
1 Pri tem se je oprlo na stališče teorije in sodbi VS RS II Ips 168/2018 z dne 11. 10. 2018 in III Ips 95/2015 z dne 25. 10. 2016. 2 Tako tudi sodba VS RS II Ips 168/2018 z dne 11. 10. 2018. 3 Po stališču teorije je kriterij splošnega prepričanja izpolnjen zlasti v primerih, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v zvezi z opredelitvijo pojma sestavina. Glej M. Tratnik, v: M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur (red.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 120. 4 Sodišče ga je prepričljivo podkrepilo tudi s stališčem, zavzetim v sodbi VSL I Cpg 573/2018 z dne 4. 9. 2018.