Jedro

Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 - 27/90 - v nadaljevanju ZIP), je v prvem odstavku 187. člena določal, da o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči sodišče v izvršilnem postopku, v 9. členu pa, da ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v izvršilnem postopku.

Nič drugače pristojnosti sodišča in dovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva ne ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 (ZIZ). Ta namreč v prvem odstavku 212. člena za odločitev o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov ohranja pristojnost izvršilnega sodišča, v prvem odstavku 10. člena pa, tako kot prej ZIP, izrečno izključuje revizijo v izvršilnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevi upnice in dolžniku naložilo plačilo sodnih penalov.

Sodišče druge stopnje je pritožbi dolžnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa tako spremenilo, da je predlog za plačilo sodnih penalov zavrnilo.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila upnica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obširni reviziji je navedla razloge, ki po njenem mnenju dokazujejo procesno in materialnopravno nepravilnost izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Predlagala je, da naj se reviziji ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da bo pritožba dolžnika zavrnjena kot neutemeljena in potrjen sklep sodišča prve stopnje. Le podrejeno naj revizijsko sodišče sklepa obeh sodišč razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, v zvezi s 400. členom istega zakona, dolžnik na vročeno revizijo ni odgovoril, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 - ZPP/99 - pri odločanju v tej zadevi uporabilo predpise ZPP iz leta 1977 - v nadaljevanju ZPP/77. Upnikova zahteva, naj bo dolžniku naloženo plačilo sodnih penalov, je bila vložena 7.11.1997, sodišče prve stopnje je o njej odločilo s sklepom z dne 13.11.1997, izpodbijani pravnomočni sklep sodišča druge stopnje pa je bil izdan 9.9.1998. V času od vložitve zahteve, da naj se dolžniku naloži plačilo sodnih penalov (7.11.1997), do sprejema izpodbijanega pravnomočnega sklepa (9.9.1998), je bil v veljavi Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 - 27/90 - v nadaljevanju ZIP), ki je v prvem odstavku 187. člena določal, da o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči sodišče v izvršilnem postopku, v 9. členu pa, da ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v izvršilnem postopku.

Nič drugače pa pristojnosti sodišča in dovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva ne ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 (ZIZ). Ta namreč v prvem odstavku 212. člena za odločitev o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov ohranja pristojnost izvršilnega sodišča, v prvem odstavku 10. člena pa, tako kot prej ZIP, izrečno izključuje revizijo v izvršilnem postopku.

Iz povedanega je razvidno, da je upnica vložila izredno pravno sredstvo proti sklepu, zoper katerega revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. in 400. člen ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, prej 14. členom ZIP).