Jedro

Po četrtem odstavku 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o potrditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju ni dovoljena, tega izrednega pravnega sredstva pa ne predvidevajo niti določbe ZNPPol.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Osumljenemu A. M. je bil z odredbo Policijske postaje Gornji Petrovci, št. 2310-193/2017/4 z dne 14. 7. 2017, na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) za oseminštirideset ur izrečen ukrep prepovedi približevanja oškodovanki R. M. na naslovu AA., in njenemu delovnemu mestu na naslovu BB., na razdaljo najmanj 200 metrov. Izrečen ukrep je vseboval tudi prepoved nadlegovanja oškodovanke po komunikacijskih sredstvih. Na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZNPPol je dežurni preiskovalni sodnik s sklepom I Kpd 30872/2017 z dne 15. 7. 2017 ukrep prepovedi približevanja potrdil in ga podaljšal do vključno dne 29. 7. 2017 do 14.17 ure. Takšno odločitev je po vloženi pritožbi osumljenčevega zagovornika potrdil tudi zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti in s sklepom II Ks 30872/2017 z dne 18. 7. 2017 pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2. Osumljenčev zagovornik je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 30872/2017 z dne 15. 7. 2017, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Ks 30872/2017 z dne 18. 7. 2017. Zagovornik uvodoma očita, da je s pravnomočnim sklepom podana absolutna bistvena kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), hkrati pa kršeno tudi materialno pravo, zato je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sklep zunajobravnavnega senata z dne 18. 7. 2017 razveljavi.

B.

3. Po prvem odstavku 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v treh alinejah prvega odstavka istega člena. Izjema od tega pravila je predpisana v četrtem odstavku 420. člena ZKP, v kateri je določeno, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. Zagovornik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep, s katerim je bil na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZNPPol potrjen policijsko odrejen ukrep prepovedi približevanja določeni osebi in njenemu delovnemu mestu in hkrati podaljšan do dne 29. 7. 2017 do 14.17 ure. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom ni bil odrejen pripor, po četrtem odstavku 420. člena ZKP pa zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o potrditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju ni dovoljena.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ZNPPol kot pravno sredstvo zoper odločbo o potrditvi in podaljšanju tega ukrepa izrecno določa le pritožbo (četrti odstavek 60. člena ZNPPol in 61. člen ZNPPol) in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o potrditvi in podaljšanju tega ukrepa, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP.

C.

6. Glede na navedeno Vrhovno sodišče zaključuje, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o potrditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju, izdan na podlagi prvega odstavka 60. člena ZNPPol v zvezi s četrtim odstavkom istega člena ZNPPol, ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.