Jedro

Ni razloga, da sodišče spremembe tožbe ne bi dopustilo. Še posebej v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica izhajala iz naslova pogodbe in v skladu z določbami OZ zahtevala njen preklic. Med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da po vsebini predstavlja pogodbo o preužitku, za katero pa določba 568. člena OZ ob obstoju ustreznih okoliščin predpisuje razvezo. Tožnica dejstvenega substrata ni spreminjala, ampak je le prilagodila svoj zahtevek zakonskim določbam. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da v skladu z določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP in prvega odstavka 185. člena istega zakona takšne spremembe tožbe ne bi dopustilo.

Skupno življenje ni le življenje v skupnem gospodinjstvu, ampak ob upoštevanju vseh okoliščin primera tudi življenje v skupni hiši. Že trditvena podlaga pravdnih strank izkazuje, da se njuno življenje v hiši prepleta, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni moč govoriti o skupnem življenju. Oskrbe niti ni mogoče zagotavljati drugače, kot da toženka živi s tožnico. Takšno obliko sobivanja je moč opredeliti kot skupno življenje, saj določba 568. člena OZ ne omejuje skupnega življenja na skupno gopodinjstvo. Med pravdnima strankama je zaradi močnih nesoglasij sobivanje močno oteženo. Skupno življenje je, kot ugotavlja prvo sodišče, en sam kaos, ki bi ga bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča nedopustno nadaljevati. Pogosto so prisotna medsebojna zmerjanja, nagajanja in oteževanja vsakodnevnega skupnega življenja. Pri tem pa ne gre za okoliščine, ki bi bile prisotne le na eni strani. Takšno kaotično stanje, ki je pogojeno z medsebojnim nerazumevanjem, kaže na nevzdržnost skupnega življenja in utemeljuje zahtevek za razvezo pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se III. točka izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 951,60 EUR pravdnih stroškov, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0000, namen: Bpp 1074/2019, pa 8.698,98 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.“

II. Pritožba tožene stranke se zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. Pravdni stranki sta 9. 10. 2014 v obliki notarskega zapisa SV 000/2014 sklenili izročilno pogodbo in pogodbo o razdružitvi solastnine. Ker tožničina hči A. A. pogodbe ni podpisala, se po vsebini šteje za pogodbo o preužitku. Tožnica zahteva razvezo pogodbe, ker toženka ne izpolnjuje v pogodbi dogovorjenih obveznosti, življenje pravdnih strank pa je nevzdržno.

2. Toženka zatrjuje, da ji tožnica ne dovoli izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in pritrjuje ugotovitvam o nevzdržnosti skupnega življenja.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

3. Sodišče prve stopnje je pogodbo v delu, ki se nanaša na medsebojne pravice in obveznosti pravdnih strank, razvezalo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je vknjižba pridobitve lastninske pravice pri nepremičninah, navedenih v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe v korist toženke, neveljavna do deleža 13/16, zato se izbriše ter se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje stanje zemljiškoknjižnih vpisov tako, da se ponovno vknjiži lastninska pravica v korist tožnice do 13/16 (II. točka izreka). Toženki je naložilo povračilo 9.650,58 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

**Povzetek bistvenih navedb tožničine pritožbe**

4. Tožnica izpodbija odločitev o stroških postopka (III. točka izreka). Poudarja, da ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v času, ko je bil postopek že v teku, in sicer za obdobje od vključno 18. 4. 2019 dalje. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, da toženka stroške pravdnega postopka, ki so nastali do vključno 17. 4. 2019, povrne neposredno njej, pravdne stroške od 18. 4. 2019 pa v proračun Republike Slovenije.

**Povzetek bistvenih navedb toženkine pritožbe**

5. Toženka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek. Podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica meni, da sodišče spremembe tožbe brez njene privolitve ne bi smelo dopustiti. Sprememba ni smotrna za dokončno ureditev razmerij, saj bo vložila ustrezno tožbo na vrnitev. Spremenjena tožba ni sklepčna. Tožnica bi morala postaviti dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Zajeti bi morala vse pogodbene stranke, tudi B. B. in C. B. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede skupnega življenja. V tem delu je sodba protispisna, saj iz trditev in izpovedb strank ter prič ne izhaja, da bi pravdni stranki živeli skupaj. Nevzdržnost skupnega življenja zato ne more biti razlog za razvezo. Nepravilna je ugotovitev, da je za neizpolnjevanje pogodbe od maja 2018 odgovorna toženka. Takšen zaključek je sodišče napravilo, ker ni celostno in kritično ocenilo vseh izvedenih dokazov. Ni se opredelilo do izvedenskega mnenja invalidske komisije prve stopnje z dne 29. 8. 2017. Zmotno je tolmačilo zdravstveno dokumentacijo v zvezi z zdravljenjem na psihiatrični kliniki. Dokumentacija izkazuje, da je tožnico sprejemala v njenih posebnostih; ob njenih izpadih pa se je umaknila, vendar je zanjo še vedno skrbela. Sodišču očita, da ni ocenilo izpovedb nekaterih prič, ki jih je zaslišalo, in ni izvedlo zaslišanj preostalih predlaganih prič. Meni, da bi moralo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom. Zaključek sodišča, da izvedba tega dokaza ni potrebna, je zmoten. Že zaradi ugovora poslovne (procesne) sposobnosti in zatrjevanj, da je tožnica marioneta A. A., bi sodišče moralo postaviti izvedenca in zaslišati preostale predlagane priče. **Presoja utemeljenosti pritožb**

6. Sodišče prve stopnje je izmenjalo pritožbi med pravdnima strankama. Odgovor na pritožbo je podala tožnica.

7. Pritožba tožnice je utemeljena, medtem ko toženkina pritožba ni utemeljena.

**O tožničini pritožbi**

8. Tožnica utemeljeno opozarja na napačno odločitev o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka). Tožnici je bila za obdobje od 18. 4. 2019 dalje odobrena brezplačna pravna pomoč. Navedeno pomeni, da mora toženka tožničine stroške postopka, nastale do vključno 17. 4. 2019, povrniti neposredno tožnici; pravdne stroške, nastale od 18. 4. 2019 dalje, pa v proračun Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da so tožnici do 17. 4. 2019 nastali stroški v višini 951,60 EUR1, in ta znesek je dolžna toženka povrniti tožnici. Od 18. 4. 2019 pa je tožnica upravičena do povračila 8.698,98 EUR pravdnih stroškov, ki jih mora toženka povrniti v proračun Republike Slovenije. Zaradi zmotne uporabe določbe 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča spremenilo in odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka.

**O toženkini pritožbi**

9. Toženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da spremembe tožbe ne bi smelo dopustiti. Morebitna kasnejša vložitev tožbe na vrnitev, ki jo omenja pritožnica, je povsem negotova in zavisi od številnih okoliščin. Ni razloga, da sodišče spremembe tožbe ne bi dopustilo. Še posebej v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica izhajala iz naslova pogodbe2 in v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) zahtevala njen preklic. Med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da po vsebini predstavlja pogodbo o preužitku, za katero pa določba 568. člena OZ ob obstoju ustreznih okoliščin predpisuje razvezo. Tožnica dejstvenega substrata ni spreminjala, ampak je le prilagodila svoj zahtevek zakonskim določbam. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da v skladu z določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP in prvega odstavka 185. člena istega zakona takšne spremembe tožbe ne bi dopustilo.

10. Pritožba tožbenemu zahtevku neutemeljeno očita nesklepčnost. Zahtevek je postavljen v skladu z določbo 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ta določa, da se lahko v primeru neveljavnosti vknjižbe iz materialnopravnega razloga s tožbo uveljavlja zahtevek za ugotovitev neveljavnosti te vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Vknjižba pa je neveljavna iz materialnopravnega razloga, če je zemljiškoknjižno dovolilo postalo neveljavno zaradi razveljavitve ali razveze zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno. Takšen položaj je podan tudi v obravnavanem primeru, zato toženkin posplošeni pritožbeni očitek ni utemeljen.3

11. Tožnica je s tožbo utemeljeno zajela le toženko, ne pa tudi preostalih pogodbenih strank „izročilne pogodbe“ v obliki notarskega zapisa SV 000/2014 z dne 9. 10. 2014. Izpolnjenost pogojev za razvezo pogodbe zatrjuje le v razmerju do toženke in le v tem delu je sodišče prve stopnje pogodbo razvezalo. V preostalem delu, ki se nanaša na B. B. in C. B., pogodba ostaja v veljavi. Ker ne gre za nujno sosporništvo, ki bi narekovalo (obvezno) udeležbo vseh strank pogodbe v postopku, so toženkini očitki neutemeljeni.

12. Toženkino pojmovanje skupnega življenja je preozko. Skupno življenje ni le življenje v skupnem gospodinjstvu, ampak ob upoštevanju vseh okoliščin primera tudi življenje v skupni hiši. Toženka priznava, da se je preselila k tožnici zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V pritličju ima eno opremljeno sobo, v neopremljeni sobi pa še štedilnik, pralni stroj in hladilnik. S tožnico živita v isti hiši in če tožnica kaj potrebuje, pride k njej in je ne kliče po telefonu. Že trditvena podlaga pravdnih strank izkazuje, da se njuno življenje v hiši prepleta, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni moč govoriti o skupnem življenju. Oskrbe niti ni mogoče zagotavljati drugače, kot da toženka živi s tožnico. Takšno obliko sobivanja je moč opredeliti kot skupno življenje, saj določba 568. člena OZ ne omejuje skupnega življenja na skupno gopodinjstvo.

13. Izvedensko mnenje invalidske komisije prve stopnje z dne 29. 8. 2017 za odločitev ni relevantno. V postopku se vprašanje tožničine poslovne sposobnosti v smislu 77. člena ZPP ni izpostavilo. Nasprotno, sodišče se je ob tožničinem zaslišanju lahko prepričalo, da je tožnica sicer naglušna, je pa sposobna izpovedati o vsem, kar se nanaša na izpolnjevanje pogodbe. Tem ugotovitvam pritožba konkretizirano niti ne oporeka. Tožničina izpovedba je v celostnem pogledu (tudi) po oceni pritožbenega sodišča povsem razumna in notranje skladna. Določene časovne nedoslednosti pa so glede na oddaljenost dogodkov povsem razumljive.

14. Prvo sodišče je prepričljivo pojasnilo, da se težave v odnosu med pravdnima strankama niso pojavile šele v maju 2018 zaradi vplivov tožničine hčerke A. A., marveč že kmalu po toženkini preselitvi k tožnici. Vse okoliščine so podrobno opisane v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Izvid Univerzitetne psihiatrične klinike X z dne 27. 1. 2016 izkazuje toženkino depresivno stanje in suicidalnost. Težave so se začele takoj po vselitvi. Toženka jih je reševala na način, da se je ukvarjala s stvarmi, ki jo veselijo in se je umaknila od mame. Zato je ugotovitev sodišča, da sta imeli pravdni stranki težave že kmalu po začetku skupnega bivanja, podprta s prepričljivo in logično dokazno oceno.

15. Toženka le posplošeno zatrjuje kršitev določb postopka. Sodišče je res zaslišalo le nekatere priče, ki sta jih predlagali pravdni stranki, drugih pa ne. Zaslišalo je pet prič, ki jih je predlagala tožnica, in pet prič po predlogu toženke. S tem je zagotovilo enakopravnost strank v postopku. V sodbi je posebej poudarilo, da ni zaslišalo vseh prič. Toženka (že) v dokaznem predlogu ni podrobneje navedla, o čem naj bi priče, ki jih sodišče ni zaslišalo, izpovedovale. V pritožbi pa tudi ni konkretneje opozorila, zakaj bi morale biti poleg petih zaslišane še preostale priče in o čem bi te vedele izpovedati več/drugače, kot so izpovedale priče, ki jih je sodišče zaslišalo.

16. Toženka trdi, da sta se s tožnico razumeli, dokler se ta v maju 2018 ni pobotala s hčerko A. A. Vendar pa je sodišče – tudi na podlagi (drugačnih) toženkinih navedb – ugotovilo, da so bili odnosi med pravdnima strankama problematični že od same preselitve toženke k tožnici v letu 2015. Takrat je bilo stanje tako težko, da je toženka iskala psihiatrično pomoč. V vlogi z dne 10. 12. 2019 je toženka predstavila drugačen odnos s tožnico, kot ga je podala v prejšnjih vlogah. Pojasnila je, da je mati pričela nad njo vršiti pritisk že takoj po vselitvi – zavračala je hrano. Zaradi razmer je toženka pomoč iskala tudi pri delavki CSD. Tako že sama trditvena podlaga pravdnih strank in njuni izpovedbi nudijo zadostno podlago za dejanske zaključke sodišča. Zato ni bilo potrebe, da bi se sodišče podrobneje opredeljevalo do izpovedb prič, ki jih toženka navaja v pritožbi, saj o nevzdržnosti skupnega bivanja pravdnih strank in o njunem odnosu iz lastnega niso izpovedovale. Sodišče prve stopnje je podalo zadostne razloge za zaključek, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 568. člena OZ. Med pravdnima strankama je zaradi močnih nesoglasij sobivanje močno oteženo. Skupno življenje je, kot ugotavlja prvo sodišče, en sam kaos, ki bi ga bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča nedopustno nadaljevati. Pogosto so prisotna medsebojna zmerjanja, nagajanja in oteževanja vsakodnevnega skupnega življenja. Pri tem pa ne gre za okoliščine, ki bi bile prisotne le na eni strani. Tožnica ima občutek, da toženka zanjo ne skrbi; toženka pa se pritožuje, da jo tožnica zmerja, ji ne dovoli kuhanja, izklaplja centralno kurjavo ... Takšno kaotično stanje, ki je pogojeno z medsebojnim nerazumevanjem, kaže na nevzdržnost skupnega življenja in utemeljuje zahtevek za razvezo pogodbe.

17. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo razloge za nepotrebnost izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke. Ob zaslišanju je zaznalo tožničino stanje in se v sodbi do njega opredelilo. Tem ugotovitvam pritožba ne oporeka. Procesna sposobnost toženke v postopku – kot je opozorilo že prvo sodišče – pa ni bila vprašljiva.

18. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji pa ni bilo, je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

**Odločitev o pritožbenih stroških**

19. Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnica je s svojo pritožbo uspela le v delu glede porazdelitve (sicer) pravilno odmerjenih pravdnih stroškov med tožnico in vplačilom v proračun, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).

1 Sestava tožbe. 2 Izročilna pogodba. 3 Primerjaj VSRS sklep II Dor 455/2020.