Za presojo zakonitosti hišne preiskave (ter v njeni posledici pridobljenih dokazov) je bistvena presoja ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila hišna preiskava odrejena, in nadalje sama izvedba le-te, medtem ko morebitna nevročitev odredbe obdolžencu na samo zakonitost hišne preiskave nima vpliva.
Ob ugoditvi pritožbi višjega državnega tožilca in reševanju pritožbe zagovornice obdolženega A. A. se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje.
1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 70978/2023 z dne 3. 4. 2026 na podlagi 285.e člena v zvezi s 83. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I izreka sklepa zahtevi zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokazov delno ugodilo in izpisa izločilo listine oziroma njihove dele, podrobno navedene v točki I izreka. Nadalje je odločilo o zavrnitvi zahteve zagovornice v delu, v katerem ji ni bilo ugodeno (točka II izreka), o izločitvi listin oziroma njihovih delov po uradni dolžnosti (točka III izreka) ter o hrambi izločenih listin (točka IV izreka).
2.Zoper sklep sta se pritožila:
državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kot navaja v uvodu pritožbe, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotilom, da pridobi prvotno odredbo ter nato odloči o zakonitosti dokazov in
zagovornica obdolženega A. A. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom višjemu sodišču, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi predlogu obdolženca za izločitev dokazov.
3.Pritožba državnega tožilca je utemeljena.
4.Utemeljeno namreč navaja, da je izpodbijana odločitev (vsaj) preuranjena in pravno zmotna, saj sodišče procesno pomanjkljivost (odsotnost listine v kazenskem spisu in obseg vročene dokumentacije) neutemeljeno enači z nezakonitostjo posega in iz tega avtomatično izpelje najstrožjo posledico - izločitev dokazov. Zakonitost hišne preiskave ni odvisna od tega, ali je prvotna odredba fizično vložena v kazenski spis v trenutku odločanja o izločitvi, temveč od tega, ali je bila hišna preiskava dejansko odrejena s strani pristojnega organa, ali odredba obstaja, ali je veljavna in ali je bila preiskava izvedena v mejah odreditve.
5.Ob sklicevanju na sodbo VSRS I Ips 442/2007 z dne 4. 9. 2008 zato utemeljeno poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred sprejemom odločitve o izločitvi dokazov pridobiti prvotno odredbo za hišno preiskavo Okrajnega sodišča v Mariboru PRhp 20/2023 z dne 1. 8. 2023. Ta namreč po naravi stvari predstavlja celoto z odredbo PRhp 20/2023 z dne 5. 9. 2023, iz vsebine katere je jasno razvidno, da gre samo za podaljšanje časovne izvršitve (prvotne) odredbe. Gre torej za sodno odločbo, ki bi jo moralo sodišče prve stopnje za presojo utemeljenosti zahteve za izločitev dokazov pridobiti, saj sicer ne more opraviti vsebinske presoje (ali je bila odredba izdana s strani pristojnega organa, ali je bila obrazložena v ustavno zahtevani meri in ali je bila izvršena v njenih mejah). Za presojo zakonitosti hišne preiskave (ter v njeni posledici pridobljenih dokazov) je tako bistvena presoja ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila hišna preiskava odrejena, in nadalje sama izvedba le-te, medtem ko morebitna nevročitev odredbe obdolžencu na samo zakonitost hišne preiskave nima vpliva. 219. člen ZKP namreč taksativno določa primere, zaradi katerih sodišče svoje odločbe ne sme opreti na tako pridobljene dokaze, med temi primeri pa ni nevročitev odredbe sodišča obdolžencu.
6.V obravnavani zadevi je tako po pravilnih pritožbenih navedbah državnega tožilca ključno, da je bila glede na vsebino zapisnika o hišni preiskavi, začeti ob 7.40 uri, obdolžencu vročena (vsaj) odredba PRhp 20/2023 z dne 5. 9. 2023, da je bil obdolženec pri hišni preiskavi osebno navzoč, da ni zahteval navzočnosti odvetnika, zapisnik pa je brez kakršnihkoli ugovorov in pripomb lastnoročno podpisal.
7.Glede na navedeno je zato napačen zaključek sodišča prve stopnje v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa - da procesna pomanjkljivost oziroma odsotnost prvotne odredbe v spisu in nevročitev te obdolžencu po skupnem učinku pomenita, da pri hišni preiskavi pridobljeni dokazi predstavljajo nedovoljene dokaze, kot to pravilno izpostavlja državni tožilec. Posledično pa je (vsaj) preuranjena tudi odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi dokazov po uradni dolžnosti (točka III izreka izpodbijanega sklepa).
8.Ker je pritožba državnega tožilca utemeljena, se pritožbene navedbe zagovornice obdolženca izkažejo za nerelevantne in na sprejeto odločitev nimajo vpliva, zato se višje sodišče do njih ni posebej opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje primarno pridobiti odredbo Okrajnega sodišča v Mariboru PRhp 20/2023 z dne 1. 8. 2023, nato pa o zahtevi odločiti v skladu z navedenimi izhodišči.
9.Po obrazloženem je višje sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
-------------------------------
1Smiselno enako tudi VSM v sklepu V Kp 42541/2015 z dne 9. 12. 2021, tč. 10.