Jedro

V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je v izpodbijani odločbi tožena stranka ustrezno obrazložila, da so v obravnavanem primeru podati vsi razlogi iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da gre v obravnavani zadevi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v pravdni zadevi in za oprostitev plačila stroškov postopka. V navedeni zadevi je bila izdana sodba, ki je bila zaradi pritožbe s sklepom Višjega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Po presoji sodišča je tako neutemeljen očitek tožnika, da tožena stranka zgolj navaja vsebino zakonske določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP in da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prosilca A.A. z dne 26. 10. 2011 za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem prve stopnje v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici opr. št. P 48/2011 in oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi odločbe se med drugim sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

2. Tožena stranka ugotavlja, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, saj gre za BPP za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici opr. št. P 48/2010, prosilec pa je bil toženec. Sodba v tej zadevi je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 507/2011 razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Tožena stranka glede na podatke v spisu ocenjuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji (tudi finančni v smislu 13. in 14. člena ZBPP) za dodelitev redne BPP.

3. V tožbi tožeča stranka uveljavlja razloge po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. V tožbi očita, da tožena stranka ni navedla dokazov in dejstev, ki bi kazala na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP glede razumnosti oziroma verjetnosti za uspeh tožnika. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je opredeljen le na splošno, saj je navedena zgolj zakonska dikcija in splošna ugotovitev, ki pa nima zveze s konkretnim pravdnim postopkom, za katerega se BPP dodeljuje. Gre za pomanjkljivost, ki onemogočala preizkus izpodbijane odločbe in tudi narekuje njeno odpravo.

4. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena ZUS-1 predložila sodišču predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po določilu 4. odstavka 34. člena ZBPP lahko tožbo v upravnem sporu vloži tudi državni pravobranilec. Gre za specialno določbo glede na določbo 2. odstavka 18. člena ZUS-1, po kateri lahko zastopnik javnega interesa vloži tožbo na podlagi pooblastila Vlade RS kadar ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Če državni pravobranilec vloži tožbo v upravnem sporu v zadevi BPP, velja da zastopa javni interes (1. odstavek 18. člena ZUS-1), ki upoštevajoč določilo 4. odstavka 34. člena ZBPP za vložitev tožbe v upravnem sporu v zadevi BPP ne potrebuje pooblastila Vlade RS. Enako stališče je Upravno sodišče RS zavzelo v sodbi opr. št. I U 1887/2011 z dne 7. 12. 2011. Javni interes je med drugim v tem, da so upravne odločbe obrazložene v skladu z določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Obrazložitev mora obsegati vse razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev.

7. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je v izpodbijani odločbi tožena stranka ustrezno obrazložila, da so v obravnavanem primeru podati vsi razlogi iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da gre v obravnavani zadevi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici opr. št. P 48/2010 in za oprostitev plačila stroškov postopka. V navedeni zadevi je prosilec toženec. Sporno je vračilo dvojne are v znesku 8.000,00 EUR. V navedeni zadevi je bila dne 10. 12. 2010 izdana sodba, ki je bila zaradi pritožbe s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 507/2011 razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Po presoji sodišča je tako neutemeljen očitek tožnika, da tožena stranka zgolj navaja vsebino zakonske določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP in da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča vsebuje dejanske podatke o konkretnem sodnem postopku in njegovem poteku na podlagi katerega je bil napravljen zaključek, da je razumno, da se ga prosilec udeleži. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla konkretne razloge na podlagi katerih ocenjuje, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla celovito pravno podlago za svojo odločitev glede na dejansko stanje, ugotovljeno v konkretnem primeru. Opredelila se je tudi glede konkretnih dejstev, ki jih je vezala na uporabo določila 1. odstavka 24. člena ZBPP. Izpodbijana odločba pa ima po presoji sodišča tudi vse sestavine, kot jih narekuje določba 214. člena ZUP. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.