Jedro

Rok za plačilo takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, tudi ne v nepravdnem postopku, ker ni nobenega razloga, da bi bila tu razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom. Procesnega dejanja po poteku prekluzivnega roka ni več mogoče opraviti, zato se ne more upoštevati, da je stranka takso kasneje plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo štelo za umaknjeno, ker nasprotni udeleženec v podeljenem roku ni plačal sodne takse.

2. Proti temu sklepu se nasprotni udeleženec pritožuje in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Navaja, da gre za nepravdni postopek, kjer ne more veljati tako stroga formalna legaliteta in da bi moralo sodišče upoštevati, da je takso kljub zamudi plačal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 105.a čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku), mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Rok za plačilo takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, tudi ne v nepravdnem postopku, ker ni nobenega razloga, da bi bila tu razlika med pravdnim in nepravdnim postopkom. Procesnega dejanja po poteku prekluzivnega roka ni več mogoče opraviti, zato se ne more upoštevati, da je nasprotni udeleženec takso kasneje plačal. Ker v določenem roku nasprotni udeleženec ni plačal takse, niti niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je odločitev prvostopnega sodišča, da se pritožbe vsebinsko ne obravnava, pravilna in zakonita, temelji na določbi 3. odst. 105. a čl. ZPP, po kateri se v takšnem primeru šteje, da je pritožba umaknjena. Nasprotni udeleženec je bila na to posledico v plačilnem nalogu izrecno opozorjen.

5. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.