Jedro

Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke oškodovanke kot tožilke družbe P., podjetje za trgovino in storitve d.o.o. se ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zagovornice obdolženca J.P. zoper obtožbo zavrne kot neutemeljen in obtožba dopusti.

Obrazložitev

1. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom II Ks 45777/2019 z dne 11. 11. 2019 ugodil ugovoru zagovornice obdolženega J.P., ki ga je vložila zoper obtožnico oškodovanke kot tožilke, družbe P., podjetje za trgovino in storitve d.o.o., zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in sklenil, da se obtožba zoper obdolženca za navedeno kaznivo dejanje ne dopusti in kazenski postopek ustavi. Po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločil, da je zasebna tožilka družba P., podjetje za trgovino in storitve d.o.o. dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegove zagovornice.

2. Zoper ta sklep je podala pritožbo pooblaščenka oškodovanke kot tožilke, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, obdolženemu pa naloži povrnitev stroškov pritožbe oškodovane družbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca, ker je po opravljenem formalnem preizkusu obtožnice, skladno s prvim odstavkom 277. člena ZKP, prišlo do zaključka, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Kot je razvidno iz razlogov napadenega sklepa (točka 5 obrazložitve), je soglašalo z ugovornimi navedbami, da opis dejanja v obtožnici vsebuje le opis civilno pravnega razmerja med obdolžencem in oškodovano družbo, zaradi delnega neplačila obveznosti s strani obdolženca, ne pa opisa kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena KZ-1. Po oceni prvostopnega senata opis ne vsebuje nikakršnih navedb okoliščin, iz katerih bi izhajala dejstva in okoliščine, s katerimi naj bi obdolženec pri predstavnikih oškodovane družbe vzbujal lažni vtis, da bodo obveznosti izpolnjene oziroma iz samega opisa dejanja v obtožnici ni razvidna preslepitev obdolženca ob sklenitvi pogodbe oziroma pri njenem samem izvajanju. Takšen opis pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije ne zadošča, ker je preslepitev eden izmed bistvenih zakonskih znakov, saj predstavlja izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja, na podlagi katerega ga je mogoče ločevati od civilno pravnih razmerij. Na podlagi opisa kaznivega dejanja prvostopni senat ugotavlja, da je šlo pri obdolžencu in oškodovani družbi za pogodbeno razmerje na podlagi sklenjene ustne pogodbe, na podlagi katere je oškodovana družba obdolženčevi takratni družbi dobavljala gradbeni material, pri čemer so se dobave, kakor je razvidno iz navedb oškodovane družbe, nadaljevale tudi po inkriminiranih delno neplačanih računih in so bile nadaljnje nabave v celoti plačane. Iz navedb oškodovanke kot tožilke izhaja, da obdolženec ni podajal kakšnih lažnih trditev, saj je projekte, na katere se je skliceval, tudi dejansko izvajal. V skladu z novejšo sodno prakso pa za zaključek, da storilec ravna s preslepitvenim namenom, da bodo obveznosti izpolnjene, ne zadostuje zgolj dejstvo, da naročenega in dobavljenega blaga ne plača v dogovorjenem roku. Ob odsotnosti kakih drugih okoliščin, ki bi utemeljeno kazale na lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, da bodo obveznosti izpolnjene, gre zgolj za neskrbno poslovanje in za neizpolnitev civilno pravnih obveznosti. Iz opisa dejanja v obtožbi torej ne izhaja, v čem je bil pri izpolnitvi in izvajanju pogodbe z oškodovano družbo podan preslepitveni namen obdolženca, da predmetnih računov ne bo plačal in s tem oškodovani družbi povzročil premoženjsko škodo.

5. Pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke odločitvi sodišča prve stopnje in razlogom napadenega sklepa utemeljeno oporeka. Pravilno namreč navaja, da so v opisu kaznivega dejanja v obtožbi oškodovanke kot tožilke podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena KZ-1, pri čemer tako svoje stališče pooblaščenka utemeljuje tudi z navedbo konkretnih okoliščin, na podlagi katerih je oškodovanka kot tožilka prepričana, da je obdolženi ob sklenitvi in izvajanju posla, sklenjenega z oškodovano družbo, ravnal z goljufivim namenom in pri tem prikazoval lažnive okoliščine, s čemer je zavajal in preslepil, da bo prevzete obveznosti izpolnil ob zapadlosti, kar pa ni storil in se zavedal svojega finančnega stanja ter vprašljive finančne konstrukcije. Po navedbah pritožbe so v opisu kaznivega dejanja v obtožbi konkretizirani vsi zakonski znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, med njimi tudi zakonski znak preslepitve. Obdolženi je namreč sklenil ustno pogodbo, na podlagi katere mu je oškodovana družba dobavila gradbeni material, računov ni plačal ter je že ob sklenitvi pogodbe vedel, da jih ne bo plačal, v oškodovani družbi pa so verjeli njegovim zagotovilom, da bodo računi plačani in so mu v zmotni predstavi dobavili naročeno blago. Očitek preslepitve je v tem, da se je obdolženi dogovoril za obliko in pogoje poslovnega sodelovanja, da je vsakokrat obljubljal redno plačilo, kar je podkrepil s sklicevanjem na svoje poslovne uspehe in sicer, da gradi večji stanovanjski objekt v naselju N. K., kar je potrdil z identifikacijskimi podatki objekta, da gre za objekt Z., kamor bo vgradil nabavljeni gradbeni material, z zaslužkom pa bo plačal opravljene storitve, še v letu 2014 pa zatrjeval, da se mu obeta gradnja stanovanjskih objektov in je zatem v letu 2015 gradil večji stanovanjski objekt na P.G., za katerega bo prejel večje plačilo in z njim plačal gradbeni material, čeprav je vedel, da tega ne bo storil. 6. Kot je razvidno iz obtožnice oškodovanke kot tožilke se obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena KZ-1 (v opisu dejanja v napadenem sklepu je naveden drugi odstavek 20. člena KZ-1), ki bi ga naj obdolženi storil kot prokurist družbe P.&P. d.o.o., T. 42, R.S. v časovnem obdobju 9. 5. 2014 do 2. 11. 2014, pri opravljanju gospodarske dejavnosti in sicer pri sklenitvi in izvajanju posla - ustne pogodbe s predstavnikom družbe P., podjetje za trgovino in storitve d.o.o. za nabavo gradbenega materiala, pri čemer je navedeno podjetje preslepil s prikazovanjem, da bo naročeni in prevzeti gradbeni material v roku poravnal, kar je podkrepil s sklicevanjem na svoje poslovne uspehe, in sicer da gradi večji stanovanjski objekt v naselju N.K., kar je podkrepil z identifikacijskimi podatki objekta, kot to vse navaja pritožba, po neplačanih računih pa še v letu 2014 zatrjeval, da se mu obeta gradnja stanovanjskih objektov in je tudi v letu 2015 gradil večji stanovanjski objekt, vedel pa je, da ima družba odprte dolgove do Ministrstva za finance RS, ki je tudi dne 5. 7. 2017 vložilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom družbo P.&P. d.o.o., kateremu dolžnik ni ugovarjal in se je 25. 8. 2017 pred Okrožnim sodiščem v Celju začel stečajni postopek nad dolžnikovo družbo, izstavljenih računov pa ni plačal in je zaradi neizpolnitve obveznosti oškodovani družbi nastala premoženjska škoda v skupnem znesku 11.979,50 EUR.

7. Opis kaznivega dejanja, kot je delno povzet, v abstraktnem delu vsebuje vse zakonske znake za obtožbo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, zatem pa tudi njihovo konkretizacijo in tudi uresničitev zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je na podlagi opisa mogoč sklep, da je šlo pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest, da kljub danim zavezam in obljubam, da bodo naročene storitve po izdanih računih plačane, to ne bo storjeno, v opisu pa je navedeno tudi, na kak način je obdolženi oškodovani družbi lažno prikazoval, da bo naročene storitve plačal, čeprav je vedel, da jih zaradi slabe finančne situacije ne bo mogel poravnati, pa je še naprej naročal storitve pri oškodovani družbi. Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist. 8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi pooblaščenke oškodovanke kot tožilke in izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP spremenilo tako, da je ugovor obdolženčeve zagovornice zoper obtožbo kot neutemeljen zavrnilo in obtožbo dopustilo. O utemeljenosti le te pa se bo sodišče prve stopnje izreklo šele po opravljeni glavni obravnavi.