Jedro

Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena ZST-1 za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremni tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožnikom nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 1.169,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožnikom povrniti 277,60 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnikom nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 1.258,60 EUR v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka zavrne, tožnikom pa naloži povrnitev toženkinih stroškov pritožbenega postopka. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je toženka zoper ugodilni del sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje dne 28. 6. 2018 vložila pritožbo o kateri še ni bilo odločeno. V primeru, da bo pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, bo posledično avtomatično razveljavilo sklep o stroških in sicer ne glede na to, ali bo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari spremenilo v zavrnilno sodbo, ali pa bo sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno vsebinsko odločanje sodišču prve stopnje. Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o tej pritožbi obravnava skupaj oziroma neposredno po sprejemu določitve o pritožbi zoper glavno stvar. Navaja, da tožniki niso avtomatično upravičeni do povračila stroškov sodne takse, ki so bili odmerjeni z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je sodbo in sklep opr. št. Pd 380/2017 z dne 28. 6. 2018 izdalo zunaj glavne obravnave. Sklep o ustavitvi postopka je bil tožnikom vročen 2. 7. 2018, predlog za povrnitev sodne takse pa so na sodišče naslovili 19. 9. 2018, kar je po poteku 15-dnevnega roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP, zato je predlog prepozen. Zaradi tega pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma podredno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in navajajo, da je neutemeljena, saj so že v tožbi v stroškovniku priglasili strošek sodne takse in sicer po pozivu sodišča, zato so stroške v višini sodnih taks priglasili pravočasno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je delno napačno uporabilo materialno pravo.

6. V tem individualnem delovnem sporu je sodišče dne 1. 10. 2018 izdalo sklep, s katerim je toženi stranki naložilo, da tožnikom v roku 15 dni nerazdelno povrne stroške postopka v znesku 1.258,60 EUR. Znesek predstavlja sodno takso, ki so jo tožniki dolžni plačati v tem individualnem delovnem sporu.

7. Skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) za postopka v individualnih delovnih sporih zaradi plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom, ki je bil tožnikom vročen 7. 9. 2018, tožnike pozvalo, da v roku 15 dni plačajo sodno takso. Tožniki tako niso mogli v roku 15 dni od prejema sodne odločbe priglasiti stroškov v višini sodnih taks, saj jim višina ni bila znana. So jih pa priglasili pred potekom 15-dnevnega roka iz plačilnega naloga, v katerem jim je bila sodna taksa odmerjena.

8. Iz navedenega razloga je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj tožniki stroškov postopka v višini sodnih taks niso priglasili prepozno in v tem primeru roka iz 7. odstavka 163. člena ZPP niso kršili. Zaradi delne spremembe odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari, se je spremenil uspeh strank in sicer je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje uspela 16,50 %, tožniki pa 83,5 %. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožnikom, glede na njihov uspeh v sporu, povrniti 83,5 % stroškov postopka, tj. sodne takse, kar znaša 1.169,00 EUR. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in na 154. in 155. členu ZPP. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela. Potrebni stroški tožene stranke so stroški nagrade za pritožbo v višini 250 točk po tar. št. 15 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015), 2 % pavšala za materialne stroške po 11. členu OT in 22 % DDV na odvetniške storitve ter strošek sodne takse za pritožbo v višini 180,00 EUR. Ob vrednosti točke 0,459 EUR po OT so tako potrebni stroški tožene stranke stroški v znesku 322,79 EUR. Toženka je izpodbijala znesek 1.258,60 EUR, uspela pa je z zneskom 89,60 EUR, kar je 7 % uspeh v višini 22,59 EUR. Potrebni pritožbeni stroški tožnikov so stroški nagrade za odgovor na pritožbo v višini 250 točk po OT, 2 % pavšal na za materialne stroške in 22 % DDV na odvetniške storitve, kar znaša 322,79 EUR in glede na 93 % uspeh v pritožbenem postopku 300,19 EUR. Glede na navedeno, je tožena stranka dolžna tožnikom povrniti stroške postopka v višini 277,60 EUR v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.