Jedro

Pritožnica šele v pritožbi natančneje pojasnjuje v prvostopenjskem postopku priloženo izjavo o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da prvotožena stranka izkazuje bilančni dobiček 594.434,00 EUR. Navaja, da je zaradi napačnega knjiženja učinkov potrjene prisilne poravnave izkazan dobiček, ob pravilnem knjiženju pa bi bila izkazana čista izguba v višini 39.481,69 EUR. Navedenega v pritožbi zatrjevanega dejstva pa pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP kot pritožbene novote ni smelo presojati, saj pritožnica ni verjetno izkazala, niti pojasnila, zakaj navedenega dejstva ni mogla pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog prvotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila prvotožena stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in smiselno predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica šele v pritožbi natančneje pojasnjuje v prvostopenjskem postopku priloženo izjavo o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da prvotožena stranka izkazuje bilančni dobiček 594.434,00 EUR. Navaja, da je zaradi napačnega knjiženja učinkov potrjene prisilne poravnave izkazan dobiček, ob pravilnem knjiženju pa bi bila izkazana čista izguba v višini 39.481,69 EUR. Navedenega v pritožbi zatrjevanega dejstva pa pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP kot pritožbene novote ni smelo presojati, saj pritožnica ni verjetno izkazala, niti pojasnila, zakaj navedenega dejstva ni mogla pravočasno navesti že v postopku na prvi stopnji.

Prvostopenjsko sodišče je zato svojo odločitev o zavrnitvi njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravilno oprlo na njeno izjavo o premoženjskem stanju, ki je niti v dopolnjenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni obrazložila tako, kot je to storila v pritožbi s skoraj navedenimi trditvami.

Pri presoji o oprostitvi plačila sodne takse pa mora sodišče skladno s 6. odstavkom 168. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZST-1 upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Zgolj nelikvidnost pritožnice torej še ni zadosten razlog za njeno oprostitev plačila sodnih taks. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo tudi v izjavi o premoženjskem stanju navedeno višino premoženja pritožnice (3.127.760,00 EUR). Pri tem je glede na trditve prvotožene stranke, da je njeno premoženje pod hipoteko, pravilno sklepalo, da ima družba tudi premoženje, ki ga je mogoče vnovčiti v sorazmerno kratkem času. Takemu zaključku pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, saj pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni navedla, da nima terjatev ali morda premičnih osnovnih sredstev, ki prav tako predstavljajo premoženje družbe s primerno tržno vrednostjo. Zato tudi s pritožbenim sklicevanjem na zastavljeno nepremično premoženje ne more uspeti.

Zgolj dejstvo, da je zoper prvotoženo stranko začet in v teku postopek redne prostovoljne likvidacije, pa kaže na to, da družba ima zadosti premoženja za poplačila vseh obveznosti, sicer bi bila na mestu izvedbe stečajnega in ne likvidacijskega postopka. Vnovčenje premoženja in celotno poplačilo upnikov družbe je torej namen izvedbe likvidacijskega postopka, tudi postopka prostovoljne redne likvidacije po ZGD.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).