Jedro

Vlogo dolžnice za izločitev vseh sodnikov sodišča je glede na njeno vsebino mogoče šteti za predlog za delegacijo po 67. členu ZPP. Ker pa v predlogu niso navedeni taki razlogi, ki bi potrjevali izraženi dvom v nepristranskost sojenja, predlog za delegacijo ni utemeljen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Dolžnica je v izvršilni zadevi, v kateri upnik izterjuje terjatev 3.433,32 EUR z obrestmi in stroški, predlagala izločitev vseh sodnikov na Okrajnem sodišču v Kopru in Višjem sodišču v Kopru zaradi njihove pristranskosti. Navaja, da bi morala biti zadeva na višjem sodišču, pa ni. Zadeva naj se prenese na drugo nepristransko sodišče. Kljub temu, da je obvestila sodišče, da teče med istimi strankami pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in da o zadevi še ni pravnomočno razsojeno, sodišče dela po svoje in protipravno. Predlaga tudi izločitev vseh sodnikov na oddelku Okrožnega sodišča v Kopru za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Na podlagi določbe 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ – UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007 in 93/2007) se ta določba smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku.

Vlogo dolžnice za izločitev vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru je glede na njeno vsebino mogoče šteti za predlog za delegacijo po navedeni zakonski določbi. Razlog, ki ga navaja dolžnica, ne spada niti med razloge ekonomičnosti niti med druge tehtne razloge. Dolžnica namreč izraža dvom v nepristranskost vseh sodnikov sodišča prve in druge stopnje, ne da bi za to navedla konkretne razloge, ki bi ta dvom utemeljevali. Dejstvo, da zadeva še ni bila predložena višjemu sodišču, kot tudi ne tekoč pravdni postopek pred drugim sodiščem, ki naj bi bil po mnenju dolžnice očitno ovira za izterjavo terjatve zoper njo v tem izvršilnem postopku, ne more biti razlog za delegacijo, saj se morebitne napake v postopku in odločanju, uveljavljajo (in odpravljajo) z ustreznimi pravnimi sredstvi. Ker torej v predlogu dolžnice niso navedeni taki razlogi, ki bi potrjevali izraženi dvom v nepristranskost sojenja, njen predlog za delegacijo ni utemeljen in ga je vrhovno sodišče zavrnilo.