2. 6. 2016

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na seji 2. junija 2016

odločilo:

Za odločanje o obdolžilnem predlogu Ministrstva za gospodarstvo št. 0211-100/2011-3 z dne 20. 12. 2011 je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

OBRAZLOŽITEV

A.

Predlagatelj prekrškovnega postopka je zoper pravno osebo in dve odgovori osebi pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije (v nadaljevanju prekrškovni organ) vložil prijavo zaradi uporabe nepoštene poslovne prakse in predlog za uvedbo postopka o prekršku. Po opravljenih poizvedbah je prekrškovni organ odločil, da zoper pravno osebo in odgovorni osebi ne bo izdal odločbe o prekršku. O tem je obvestil predlagatelja prekrškovnega postopka, ta pa je Ministrstvu za gospodarstvo[1] (v nadaljevanju Ministrstvo) predlagal, naj vloži obdolžilni predlog pred sodiščem. Ministrstvo je preizkusilo postopek prekrškovnega organa in po drugem odstavku 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1) vložilo obdolžilni predlog pri Okrajnem sodišču v Kranju.

Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom opr. št. PR-2/2012 z dne 1. 2. 2013 izreklo za nepristojno in obdolžilni predlog odstopilo Ministrstvu. Ugotovilo je, da glede očitanega prekrška po četrti alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07 – v nadaljevanju ZVPNPP) ni podana nobena od okoliščin iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ko hitri postopek ni dovoljen, in se zato lahko vodi le hitri postopek o prekršku. Okrajno sodišče v Kranju je torej zaključilo, da ne gre za prekršek, o katerem odloča sodišče v rednem sodnem postopku. Po njegovem mnenju mora Ministrstvo odločiti, ali se bo vodil hitri postopek o prekršku ali pa se odločba o prekršku ne bo izdala.

Zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti vlaga Ministrstvo. Navaja, da sta za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem upoštevna tako 52. kot tudi 103. člen ZP-1. Drugi odstavek 103. člena ZP-1 naj bi predlagateljem postopka o prekršku omogočal doseči, da organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, preveri pravilnost in zakonitost postopka, kadar prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku ali vložil obdolžilnega predloga. Organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, naj ne bi bil pristojen niti za vsebinsko odločanje v postopku o prekršku niti za vrnitev zadeve prekrškovnemu organu v nadaljnjo obravnavo. Imel naj bi le dve možnosti: ali odloči, da pogoji za vložitev obdolžilnega predloga niso podani, ali pa vloži obdolžilni predlog pred sodiščem. Ministrstvo ni prekrškovni organ, prav tako pa ne more biti pristojno za obravnavo obdolžilnega predloga, ki ga je samo vložilo. Navaja, da zato v zadevi o prekršku, ki mu je bila odstopljena, ni pristojno.

B.

Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).

Okrajno sodišče v Kranju in Ministrstvo zavračata pristojnost za odločanje v postopku po obdolžilnem predlogu, ki ga je Ministrstvo na podlagi drugega odstavka 103. člena ZP-1 vložilo zaradi prekrška po četrti alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP. Pri tem med sodiščem in Ministrstvom ni spora glede tega, da je za odločanje o očitanem prekršku (najprej) pristojen Tržni inšpektorat oziroma da gre za prekršek, o katerem je v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZP-1 pristojen odločiti prekrškovni organ v hitrem postopku. Gre za spor o tem, ali Ministrstvo kot organ nadzora nad Tržnim inšpektoratom glede očitanega prekrška lahko vstopi kot upravičeni predlagatelj rednega sodnega postopka po drugem odstavku 103. člena ZP-1, ker je Tržni inšpektorat odločil, da odločbe o prekršku v tej zadevi ne bo izdal. Iz argumentacije sodišča namreč izhaja, da je organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, na podlagi te določbe upravičeni predlagatelj le glede prekrškov, o katerih se v rednem postopku odloča že po drugem odstavku 52. člena ZP-1, po stališču Ministrstva pa tudi takrat, ko gre za prekrške, o katerih je sicer po drugem odstavku 52. člena ZP-1 treba odločiti v hitrem postopku pred prekrškovnim organom (zoper njegovo odločitev pa je dovoljena zahteva za sodno varstvo).

Sodišče se je v tej zadevi izreklo za nepristojno, Ministrstvo pa je vložilo zahtevo za odločitev v sporu glede pristojnosti. Spor glede pristojnosti zato obstaja, čeprav glede na zgoraj navedeno po vsebini ne gre za vprašanje pristojnosti, temveč za položaj, ko je obdolžilni predlog vložil organ, ki (po stališču sodišča) ni upravičeni predlagatelj rednega postopka o prekršku. O vprašanju, ali je podan predlog upravičenega predlagatelja, je pristojno odločiti sodišče ob t. i. predhodnem preizkusu obdolžilnega predloga. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o obdolžilnem predlogu Ministrstva pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Razloge za takšno stališče je Ustavno sodišče že obrazložilo v odločbi št. P-1/14 z dne 4. 6. 2015.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

Sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.