Jedro

V zadevi še ni bilo naroka, zato tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče ni upoštevalo 2. točke tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da se znesek 1.837,80 EUR nadomesti s 1.343,80 EUR.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedeno sodbo na podlagi pripoznave naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki 26.586,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in 1.837,80 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožena stranka z vlogo z dne 16. 12. 2020 sporočila, da glede na sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 25/2020 pripoznava tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je v pisnih vlogah priglasila pravdne stroške.

2. Zoper sklep o stroških v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo, da je pripoznala zahtevek pred prvim narokom za glavno obravnavo in bi moralo znižati sodno takso za postopek za 2/3 na 247,00 EUR in odmeriti sodne stroške tožeče stranke 1.343,80 EUR.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da se strinja z navedbami tožene stranke glede napačno prisojene sodne takse.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po pritožbenih navedbah je sporna samo višina prisojene sodne takse 741,00 EUR, ki jo mora zaradi pripoznave zahtevka po temelju plačati tožena stranka. Ni sporna nagrada pooblaščenega odvetnika tožeče stranke. Ker sodišče prve stopnje v sodbi ni odločilo o zahtevku tožeče stranke za prisojo DDV od priznane nagrade, je 12. 2. 2021 podala predlog za dopolnitev sodbe. Sodišče prve stopnje je sklepom z dne 17. 2. 2021 naložilo toženi stranki, da mora v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka 241,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so se nanašali samo na priglašeni DDV. Ta sklep je postal pravnomočen 10. 3. 2021 (listna št. 40 spisa). Izpodbijani del sklepa o stroških zato ne posega v priznano nagrado pooblaščenega odvetnika in v pravnomočno priznani znesek DDV.

6. Sodna taksa za postopek na prvi stopnji je znašala 741,00 EUR, to je razvidno iz zaznamka na tožbi (listna št. 1 spisa) in iz plačilnega naloga z dne 14. 8. 2020 (listna št. 9 in 10 spisa). Tožeča stranka jo je plačala 1. 9. 2020, kar dokazuje izpisek prometa UJPnet (pripet listni št. 10 spisa). Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka z vlogo z dne 16. 12. 2020 pripoznala tožbeni zahtevek (2. točka obrazložitve sklepa), česar ne izpodbija.

7. V zadevi še ni bilo naroka, zato tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče ni upoštevalo 2. točke tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah. Ta določa za primer, če se postopek konča s sodbo na podlagi odpovedi ali s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, se taksa po tarifni številki 1111 (količnik 3,0) zniža na količnik 1,0. Torej bo tožeča stranka dobila povrnjene 2/3 sodne takse od sodišča oziroma države, zgolj ostalo 1/3 ji mora povrniti tožena stranka zaradi pripoznave tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.