16. 3. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Dobrovo, na seji dne 16. marca 2006

odločilo:

Za odločanje o prekršku zoper A. A. zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Dobrovo št. 27/11-438932 z dne 18. 1. 2005, je pristojna Policijska postaja Dobrovo.

Obrazložitev

1.Policijska postaja Dobrovo je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po petem odstavku 30. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Novi Gorici se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Dobrovo. Pri tem je navedlo, da je bil v konkretnem primeru udeležen le obdolženec sam, zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je povzročil prometno nesrečo, in ne pride v poštev uporaba 234. člena ZVCP-1. Sodišče je še navedlo, da je za izvedbo postopka o prekršku po petem odstavku 30. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ.

3.Policijska postaja v zahtevi navaja, da so po njenem mnenju izpolnjeni vsi znaki prometne nesreče, zato meni, da je treba v tem primeru uporabiti 234. člen ZVCP-1, to pa pomeni, da je za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Kot je razvidno iz zahteve za rešitev spora glede pristojnosti, je do zavračanja stvarne pristojnosti za odločanje pripeljala različna razlaga pojma prometna nesreča, ki je v ZVCP-1 opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek postane hujši. Stvarna pristojnost za odločanje o prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri obdolženčevem ravnanju za prometno nesrečo, zaradi katere je treba prekršek pravno opredeliti po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1, ali ne gre.

6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Dobrovo je razvidno, da se obdolžencu očita, da hitrosti vožnje ni prilagodil stanju ceste in vremenskim razmeram. Na njegovem vozilu je nastala materialna škoda. Po stališču Policijske postaje je obdolženec s tem povzročil prometno nesrečo I. kategorije po prvi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, saj je nastala samo materialna škoda. Po razlagi Policijske postaje gre tudi v tem primeru za prometno nesrečo, ko hitri postopek ni mogoč. Ker gre za primer, ki je enak sporu glede pristojnosti, o katerem je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. P-23/05 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05), je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj