Up-315/98

11. 4. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. ter C. C. iz Z., ki jih vse zastopa Č. Č. D., odvetnik v V. na seji senata dne 11. aprila 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 123/98 z dne 13. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnice navajajo, da so bile zaposlene v obračunskem centru Banke U. V letih 1990 in 1991 naj bi kot imetnice tekočih računov v tej banki večkrat prekoračile dovoljeni limit - za kar so jim bile obračunane tudi ustrezne kazenske obresti. V disciplinskem postopku se jim je očitalo, da so kot delavke banke imele vpogled v dokumentacijo, zaradi česar so lahko usklajevale dneve pologov z dnevi knjiženja. Menijo, da niti v disciplinskem niti v sodnem postopku niso bili ugotovljeni kvalifikatorni elementi očitanih kršitev, ki so pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev disciplinskih organov in sodišča o očitanih disciplinskih kršitvah in disciplinski odgovornosti pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnice niso izkazale.

3.Pritožnice zatrjujejo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica naj bi jim bila kršena, ker da sodišča niso izvedla vseh dokazov, ki bi jim bili v korist. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (tako na primer v odločbi št. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998 - OdlUS VII, 227). Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni sledilo dokaznim predlogom pritožnika. Ker je v obravnavanem primeru sodišče to storilo, za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

4.Pritožnice kot kršitev enakega varstva pravic in pravice do poštenega sojenja še navajajo okoliščino, da naj bi v tistem času vsi prekoračevali stanje na tekočih računih, ker zaradi zamikov pri knjiženju ni prihajalo do minusa na računih. Na odločitev o disciplinski odgovornosti pritožnic ne morejo vplivati dejstva in okoliščine njihovih sodelavcev ali drugih imetnikov tekočih računov, ki naj bi v istem obdobju poslovali na enak način. Tudi če bi sodišče na podlagi izvedbe predlaganih dokazov kaj takega morda ugotovilo, to ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev o disciplinski odgovornosti pritožnic.

Določba 22. oziroma 23. člena Ustave ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan