Jedro

V individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja je revizija že po zakonu dovoljena (2. točka 31. člena ZDSS-1). Res seštevek denarnega zahtevka ne presega 40.000,00 EUR, vendar pa delovni spor, ki poteka izključno zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično denarnih prejemkov, ni mogoče razdeliti po posameznih zahtevkih, saj so ti med seboj tako povezani, da delijo isto usodo. Zato zavrženje revizije iz razloga, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga (40.000,00 EUR) po drugem odstavku 367. člena ZPP, ni zakonito.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se revizija zavrže, ker ni dopustna, glede na to, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR (2. odstavek 367. člena ZPP). Seštevek zahtevkov znaša 9.191,88 EUR in zato revizija, v tem primeru, po zakonu ni dopustna.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da gre v konkretni zadevi za specifično situacijo in sicer zaradi križanja odločitev sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča, v trenutku odločanja pritožbenega sodišča pod opr. št. Pdp 1037/2012 je že bila sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča in še ni bilo odločitve o zahtevku za vračilo nazaj na delo, kot tudi ne o zahtevku za prijavo v zavarovanje. Sedaj je stanje, ko je pravnomočno odločeno o denarnem zahtevku, ne da bi za to imeli kakršnokoli podlago, saj je obračun in izplačilo plače vezan na prijavo v socialno zavarovanje, o tem pa Delovno sodišče v Kopru še ni ponovno odločalo. Ni še odločeno o podlagi in času zavarovanja, zato ni mogoče odločati o denarnem zahtevku. Drži, da je seštevek denarnega zahtevka 9.191,88 EUR, vendar pa v tem primeru delovnega spora, ki poteka zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in denarnih prejemkov, ni mogoče secirati na posamezne zahtevke, saj so ti medsebojno tako povezani, da delijo isto usodo. Če pritožbeno sodišče ne bi že v sodbi Pdp 1201/2011 razveljavilo odločitve o denarnem zahtevku, bi jo Vrhovno sodišče in sicer točko III. v celoti, sodišče prve stopnje pa o tem zahtevku danes sploh še ne bi odločalo. Če bi sodišče prve stopnje nato odločalo o vseh zahtevkih pod točko III. sodbe Pdp 169/2011, bi bila revizija dopustna, sedaj, ko je en zahtevek izločen zaradi zgornjega poteka odločanja, pa naj revizija ne bi bila dopustna. Takšna interpretacija določbe 367. člena ZPP, po oceni tožene stranke, ni pravilna, saj je revizija v delovnem sporu, ki poteka zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja.

Pritožba je utemeljena.

V sporni zadevi je tožnica vložila tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s katero je uveljavljala, da sodišče ugotovi, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010 za nedoločen čas in ji pogodba ni prenehala veljati dne 31. 1. 2011, zato ji je tožena stranka dolžna priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010, tudi od 1. 2. 2011 dalje, ter jo pozvati nazaj na delo in jo za čas, od 1. 2. 2011 do 6. 3. 2011 in od 8. 7. 2011 dalje, prijaviti v matično evidenco ZPIZ ter ji obračunati plačo za čas od 1. 2. 2011 dalje, razen za obdobje od 7. 3. 2011 do 7. 7. 2011, za katerega je tožena stranka dolžna obračunati le razliko med pripadajočo plačo pri toženi stranki in plačo, ki jo je tožnica v obdobju od 7. 3. 2011 do 7. 7. 2011 prejemala pri drugem delodajalcu, ter od bruto prejemkov odvesti ustrezne davke in prispevke. Višje delovno in socialno sodišče je dne 14. 3. 2012 s sodbo Pdp 1201/2011 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se je nanašal na izplačilo plač, v preostalem pa sodbo potrdilo. Sodišče prve stopnje je nato ponovno odločalo glede denarnih zahtevkov in zahtevku tožnice ugodilo s sodbo opr. št. Pd 106/2012, Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 1037/2012 z dne 22. 5. 2013 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo opr. št. Pdp 1201/2011 vložila revizijo na Vrhovno sodišče, ki je s sodbo Ips 240/2012 z dne 15. 4. 2013 reviziji delno ugodilo in sodbi sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje razveljavilo v II. in III. točki izreka (odločitev, da je tožena stranka dolžna tožnici priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010, tudi od 1. 2. 2011 dalje in da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter jo prijaviti, od 1. 2. 2011 dalje do 6. 3. 2011 in od 8. 7. 2011 dalje, v matično evidenco ZPIZ, ter ji obračunati plačo, kot če bi delala, od 1. 2. 2011 dalje, razen za obdobje od 7. 3. 2011 do 7. 7. 2011, za katerega je tožena stranka dolžna obračunati le razliko med pripadajočo plačo pri toženi stranki in plačo, ki jo je tožnica, v obdobju od 7. 3. 2011 do 7. 7. 2011, prejemala pri drugem delodajalcu, od bruto prejemkov pa odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ter v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sicer pa je revizijo zavrnilo.

Pritožba ima prav, da gre za specifično situacijo zaradi križanja odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenega sodišča ter Vrhovnega sodišča, zaradi česar je dejansko pravnomočno odločeno o denarnem zahtevku, ne da bi za to bila pravna podlaga, saj je denarni zahtevek vezan na pravnomočno odločitev o obstoju delovnega razmerja. Vendar ne glede na to, da je sodišče prve stopnje dne 7. 6. 2012 ponovno odločalo le glede denarnega zahtevka, pa spor teče izključno zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je tožnica tožbo vložila zaradi ugotovitve, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. V individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja pa je revizija že po zakonu dovoljena (2. točka 31. člena ZDSS-1). Res je seštevek denarnega zahtevka 9.191,88 EUR, vendar pa delovni spor, ki poteka izključno zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično denarnih prejemkov, ni mogoče razdeliti po posameznih zahtevkih, saj so ti med seboj tako povezani, da delijo isto usodo.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča razveljavilo (3. odstavka 365. člena ZPP).