Jedro

Tožnik je pravočasno vložil popravo tožb, vendar pa ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik sodnega varstva ni opredelil, poleg tega pa tudi ni navedel dejstev, na katere opira zahtevek ter predložil dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Iz tožb in dopolnitve je smiselno lahko razbrati le to, da tožnik zahteva znesek 100.000 EUR zaradi napada toženca, da je prišla na mesto dogodka policija ter da je bil zaradi napada dva dni v bolnišnici. Iz tako skopo zatrjevanih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti zahtevka po materialnem pravu. V nobeni izmed vlog tožnik ni predlagal dokazov in tudi ni predložil nobene listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbe, dve z dne 28. 6. 2021 in eno z dne 2. 8. 2018. 2. V pritožbenem roku je tožnik vložil vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje štelo kot pritožbo zoper izpodbijani sklep in v kateri navaja, da želi odškodnino v višini 100.000 EUR, ker je bil v bolnici in ker je pretrpel strah. Sklicuje se na zadevo II K 24882/2019 z dne 19. 10. 2020. Navaja, da je bil v navedenem postopku udeležen kot priča zoper toženca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je na Okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi II K 24882/2019 in na Vrhovno sodišče RS vložil tri vloge, ki so bile odstopljene pravdnemu sodišču Okrožnega sodišča v Ljubljani. V vlogi z dne 28. 6. 2021, ki jo je naslovil kot pritožbo, je od toženca zahteval odškodnino v višini 100.000 EUR. Nadalje je v vlogi, prav tako z dne 28. 6. 2021, ki jo je naslovil na Vrhovno sodišče v Ljubljani, navedel, da toži toženca za lahke telesne poškodbe, ker ga je napadel dne 18. 4. 2018. Nadalje je vložil dne 2. 8. 2021 še dopolnitev pritožbe pod opr. št. II K 24882/2019, iz katere izhaja , da toži toženca za lahke telesne poškodbe.

5. Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 30. 9. 2021 pozvalo k popravi in dopolnitvi tožb ter ga podučilo, katere sestavine mora vsebovati tožba, da je sposobna za obravnavanje. Še posebej je tožniku pojasnilo, da mora tožba med drugim obsegati jasno določen zahtevek, kar pomeni, kaj točno naj sodišče tožniku prisodi, saj je temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka, da naj ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe. Opozorilo ga je tudi na posledice zavrženja tožbe, če v postavljenem roku ne bo sledil pozivu sodišča. Sodišče prve stopnje je tožniku tudi predlagalo, da si poišče pravno pomoč pri odvetniku, ki mu bo omogočil ustrezno uveljavljanje pravic ter ga tudi podučilo, da lahko v primeru slabega socialnega položaja zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Tožnik je pravočasno vložil popravo tožb, vendar pa ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik sodnega varstva ni opredelil, poleg tega pa tudi ni navedel dejstev, na katere opira zahtevek ter predložil dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Iz tožb in dopolnitve je smiselno lahko razbrati le to, da tožnik zahteva znesek 100.000 EUR zaradi napada toženca, da je prišla na mesto dogodka policija ter da je bil zaradi napada dva dni v bolnišnici. Iz tako skopo zatrjevanih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti zahtevka po materialnem pravu. V nobeni izmed vlog tožnik ni predlagal dokazov in tudi ni predložil nobene listine.

7. Ker tožnik niti vsebine tožb niti tožbenega zahtevka ni pravilno dopolnil v skladu s pozivom sodišča, jih je sodišče prve stopnje v skladu z določbami 108. člena Zakona o pravdnem postopku1 pravilno zavrglo.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP.