Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbah 1. odst. 79. čl. Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur.l. RS, št. 27/89) ima pravico do doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu občan, ki ni zmožen za delo, je brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne v celoti preživljati, njegovi dohodki in prejemki pa skupaj s prispevki svojcev ne dosegajo stroškov oskrbe. Namen določbe je, da se tudi tistim občanom, katerih lastna finančna sredstva ter prispevki svojcev ne dosegajo stroškov domske oskrbe, z doplačilom pristojnega centra za socialno delo omogoči bivanje ter oskrbo v domu. Pogoj za pravico do doplačila je, da občan za plačevanje oskrbnine v domu le-temu nakazuje svojo pokojnino, zmanjšano le za t.i. žepnino (ter v konkretnem primeru za preživnino razvezani ženi). Občan, ki ne ravna tako in zadrži zase od pokojnine več kot prej navedeno, ne izpolnjuje pogoja za priznanje oz. za uživanje pravice do doplačila. Občan ne more samovoljno zadrževati dela pokojnine, ker ni zadovoljen z oskrbo v domu, hkrati pa uživati pravice do doplačila oskrbnih stroškov v domu.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. .
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se razveljavi odločba toženca, št. 565-1/93, z dne 21.12.1993 ter odločba Centra za socialno delo ..., št. 57-97/87, z dne 21.12.1992. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Pritožba ni utemeljena.
Po preskusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.
V tem sporu ne gre za terjatev Doma upokojencev ... proti tožniku zaradi premalo plačanih stroškov oskrbe s strani tožnika navedenemu domu, kot to v pritožbi zmotno meni tožnik. Sodišče je presojalo le zakonitost odločbe Centra za socialno delo ... z dne 21.12.1992, s katero je bilo odločeno, da se tožniku ukine doplačilo zavodske oskrbe v Domu upokojencev ... z dnem 31.12.1992 ter s to odločbo povezane drugostopenjske odločbe z dne 21.12.1993, za kar je pristojno glede na določbo 1. odst., 4. tč., 5. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94). Stvar navedenega doma je, ali bo le-ta od tožnika terjal premalo plačane stroške oskrbe ter ali bo dom vložil glede tega tožbo pred pristojnim sodiščem.
Prvostopenjsko sodišče pa je glede na to, da tožnik v obravnavanem obdobju ni prispeval obveznega deleža svoje pokojnine za plačilo stroškov oskrbe in si del pokojnine zadrževal zase, kar vse izhaja tudi iz pritožbenih navedb, glede na določbe 79. čl., 1. odst. Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic (Ur. l. RS, št. 27/89), pravilno odločilo s tem, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev obeh navedenih odločb. Po določbah 1. odst. 79. čl. sporazuma ima pravico do doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu občan, ki ni zmožen za delo, je brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne v celoti preživljati, njegovi dohodki in prejemki pa skupaj s prispevki svojcev ne dosegajo stroškov oskrbe. Namen določbe je torej, da se tudi tistim občanom, katerih lastna finančna sredstva ter prispevki svojcev ne dosegajo stroškov domske oskrbe, z doplačilom pristojnega centra za socialno delo omogoči bivanje ter oskrbo v domu. Iz namena in iz citiranega besedila 79. čl. sporazuma izhaja, da je pogoj za pravico do doplačila, da občan za plačevanje oskrbnine v domu le-temu nakazuje svojo pokojnino, zmanjšano le za t.i. žepnino ter v konkretnem primeru za preživnino razvezani ženi. Občan, ki ne ravna tako, kot je to tudi v konkretnem primeru, torej, ki si zadrži zase od pokojnine več kot prej navedeno, ne izpolnjuje pogoja za priznanje oz. za uživanje pravice do doplačila. Zato si občan ne more samovoljno zadrževati dela pokojnine, ker, kot navaja tožnik tudi v pritožbi, ni zadovoljen z oskrbo v domu, hkrati pa uživati pravice do doplačila oskrbnih stroškov v domu.
Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo.