Jedro

Po stališču sodne takse in teorije mora odločitvi o pravdnih stroških slediti razumna obrazložitev. Sklicevanje na tisto določilo ZPP, ki predstavlja podlago za presojo o tem, katero stranko bremenijo pravdni stroški nasprotne stranke, ni razumna odločitev. To toliko bolj, ker držijo pritožbene trditve, da spada predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta pod razpon 700 točk odvetniške tarife. To pomeni, da bo v novem postopku sodišče prve stopnje moralo tehtno presoditi, do katerih stroškov in v kolikšni višini glede na vrednost spornega predmeta je tožena stranka upravičena in to svojo presojo tudi primerno obrazložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, prvostopni sklep se v izpodbijanem 2. odstavku izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (1. odstavek izreka) in tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v znesku 619,34 EUR s sodno takso v višini 40,00 EUR (2. odstavek izreka).

Proti odločitvi o stroških (2. odstavek izreka) se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je tožena stranka v stroškovniku, ki je sestavni del njenega ugovora zoper sklep o izvršbi, priglasila nagrado za konferenco s stranko v višini 100 točk, za sestavo ugovora v višini 1000 točk in za potrebne izdatke za stranko v višini 2 %, 20 % DDV ter povračilo sodnih taks. Ker glede na vrednost spornega predmeta (27.355,82 EUR) spada ta spor pod vrednost 700 odvetniških točk, zahtevanih 100 točk nagrade za posvet oziroma konferenco s stranko pa je zajet v nagrado za sestavo ugovora, ostaja nepojasnjeno, zakaj je sodišče toženi stranki priznalo kar 619,34 EUR nagrade (brez priznanih stroškov za sodno takso), saj celo popolnoma vsa priznana nagrada ne dosega tega zneska. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o stroških spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo stroške tožene stranke le v višini 393,28 EUR s sodno takso v višini 40,00 EUR.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Svojo odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo izključno s sklicevanjem na določilo 1. odstavka 158. člena ZPP. Po tem določilu mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zakaj je sodišče prve stopnje tožeči stranki poleg stroškov za sodno takso v višini 40,00 EUR priznalo 619,34 EUR, ni obrazložilo. Da bi do tega zneska prišlo na podlagi stroškovnika, ki se nahaja na list. št. 9, pa iz stroškovnika ni razvidno. Pa tudi če bi toženi stranki priznalo vse priglašene stroške, do višjega zneska od 617,99 EUR ne bo moglo priti, kot poudarja tožeča stranka v pritožbi. Zato drži pritožbeno zatrjevanje, da odločitve o priznanih pravdnih stroških toženi stranki ni mogoče preizkusiti. Ker je podana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 366. člena istega zakona, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano 2. točko izreka prvostopnega sklepa razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Po določilu 1. odstavka 163. člena ZPP o povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Odločitev o stroških pravdnega postopka je po svoji naravi sklep. Sklep pa mora biti obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (1. odstavek 331. člena ZPP).

Po stališču sodne takse in teorije mora odločitvi o pravdnih stroških slediti razumna obrazložitev. Sklicevanje na tisto določilo Zakona o pravdnem postopku, ki predstavlja podlago za presojo o tem, katero stranko bremenijo pravdni stroški nasprotne stranke, ni razumna odločitev. To toliko bolj, ker držijo pritožbene trditve, da spada predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta pod razpon 700 točk odvetniške tarife. To pomeni, da bo v novem postopku sodišče prve stopnje moralo tehtno presoditi, do katerih stroškov in v kolikšni višini glede na vrednost spornega predmeta je tožena stranka upravičena in to svojo presojo tudi primerno obrazložiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 3. odst. 165. člena ZPP.