Jedro

Umik tožbe, z izrecno navedbo, da je ta umik povezan z izpolnitvijo tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče posredovalo toženki, ki se v zvezi s tem ni izjavila oziroma teh trditev (ki so prvenstveno dejanske narave) ni prerekala.

Obširne (in dokazno nepodprte) navedbe, da se je morala izseliti po krivdi oziroma zaradi vicioznega ravnanja tožnika, podala šele v pritožbi, brez ustreznih (pravno relevantnih) pojasnil, zakaj jih ni mogla navesti že pred sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožniku pravdne stroške v višini 572,98 EUR, v primer zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev se pritožuje toženka po pooblaščencu. Navaja, da zahtevka ni izpolnila prostovoljno, temveč po sili danih razmer. Že dalj časa je žrtev nasilja s strani tožnika. Morala se je izseliti iz predmetnega stanovanja, da zaščiti oziroma zavaruje svojo telesno in duševno integriteto. Ne drži, da je izpolnila obveznost iz tožbenega zahtevka z namenom, da poravna tožnikovo terjatev. V obravnavani zadevi njeno ravnanje ne gre šteti kot konkludentno prepoznavo tožbenega zahtevka. Primorana se je bila umakniti na varno pred tožnikom, ne le zaradi nasilja, temveč tudi zaradi njegovega onemogočanja normalne uporabe stanovanja. Teh razlogov sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 12. 12. 2018 vložil zoper toženko tožbo zaradi izpraznitve nepremičnine – stanovanja ID znak X-Y-3 v stanovanjski hiši na naslovu M 2, K.1 Toženka je na tožbo odgovorila ter tožbenemu zahtevku nasprotovala. Čez dobre štiri mesece (z vlogo z dne 27. 6. 2019) pa je tožnik obvestil sodišče prve stopnje, da je toženka izpraznila predmetno nepremičnino in mu jo izročila v posest. Tožbo je umaknil in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.

5. Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožnik umaknil tožbo zaradi tega, ker je toženka izpolnila tožbeni zahtevek. Na podlagi 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je odločilo, da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov. Ti razlogi so pravilni, bistveni in zadostni. Pritožba jih ne izpodbije. Prej omenjeni umik tožbe (z izrecno navedbo, da je ta umik povezan z izpolnitvijo tožbenega zahtevka) je prvostopenjsko sodišče posredovalo toženki, ki se v zvezi s tem ni izjavila oziroma teh trditev (ki so prvenstveno dejanske narave) ni prerekala. Očitana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja že iz tega razloga ni podana. Poleg tega je obširne (in dokazno nepodprte) navedbe, da se je morala izseliti po krivdi oziroma zaradi vicioznega ravnanja tožnika, podala šele v pritožbi, brez ustreznih (pravno relevantnih) pojasnil, zakaj jih ni mogla navesti že pred sodišče prve stopnje. Gre za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 35o. člena ZPP) je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Toženka s pritožbo ni uspelo, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ta odločitev je že vsebovana v vsebinski zavrnitvi njene pritožbe.

1 V tej tožbi je zahteval tudi plačilo uporabnine, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 1. 2019 postopek razdružilo ter zahtevek tožnika za plačilo uporabnine vpisalo pod novo opravilno št.