Jedro

Odvzem pravice do stikov je hud poseg v roditeljsko pravico in zlasti v pravico otroka, zato te pravice brez zanesljive in konkretne ugotovitve, da so vsakršni stiki v otrokovo škodo, ni dopustno odvzeti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

II. v III. točki izreka pa se spremeni tako, da se preživninska obveznost toženca zniža, in sicer za mesec december 2016 za 20 EUR, za mesece od januarja 2017 do vključno junija 2017 pa za 60 EUR in se za to razliko tožbeni zahtevek zavrne.

III. Sicer se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu točke III izreka.

IV. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenil 5. 11. 2015 pred Okrožnim sodiščem v ..., in sicer je njunega mladoletnega sina, A. A. zaupalo v vzgojo in varstvo materi, tožnici (I.), očetu pa pravico do stikov z otrokom odvzelo (II.). Očetu je naložilo plačevanje drugačne preživnine, in sicer od vložitve tožbe dalje, za mesec december 2016 95,78 EUR, od januarja 2017 do junija 2017 po 250 EUR mesečno, od julija 2017 dalje pa po 335 EUR mesečno (III.). Višji zahtevek je zavrnilo (IV.) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške (V.)

2. Toženec se pritožuje glede odvzema stikov in preživnine (II. in III. tč.). Meni, da se pravice do stikov ne bi smelo odvzeti kljub temu, da je oče v tujini, saj ni rečeno, da bi stiki predstavljali nedopustno obremenitev za otroka. Tudi če gre za obremenitev, pritožba meni, da ni izkazano, da bi bila ta nedopustna, saj je tudi vstop v vrtec ali šolo za otroka psihično obremenjujoč. Meni, je sodišče o tem neutemeljeno odločilo brez ustreznega mnenja strokovnjaka in da je stike kljub temu možno opredeliti, gre le za vprašanje, kako.

Glede preživnine očita, da je sodišče brez podlage zaključilo, da lahko zasluži vsaj 1400 EUR na mesec in da je to tudi neobrazloženo. Navaja, da njegove zmožnosti sploh niso bile konkretno ugotovljene. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

**Glede stikov**

5. Sodišče prve stopnje je preuranjeno, torej brez zadostne podlage v dejstvih in tedaj napačno, uporabilo 5. odst. 106. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ko je tožencu odvzelo pravico do stikov s sinom. Navedeno določilo omogoča sodišču, da lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6. Sodišče prve stopnje je svojo oceno o tem, da bi bili določeni stiki za otroka breme, oprlo izključno na to, da je oče v tujini in da je v zadnjih dveh letih otroka videl dvakrat. Takšno sklepanje je brez zadostne podlage, saj ni ugotovljeno, kakšen je sicer odnos očeta do otroka in obratno, torej ali denimo otrok očeta pogreša, in kakšen je stik med njima, kadar do njega pride. O tem sodišče ni povprašalo niti matere, ki jo je sicer zaslišalo, niti ni izvedlo drugih očitno primernih dokazov (npr. zaslišanje toženčeve matere). Pritožba ima prav, da je sodišče o psihični obremenitvi stikov za otroka odločilo brez posebnega strokovnega znanja. Slednje sicer ni vedno nujno, zlasti ne takrat, kadar ga v zadostni meri nadomesti mnenje pristojnega centra za socialno delo, pod okriljem katerega delujejo strokovnjaki različnih področij. A v tem konkretnem primeru je celo predlog Centra za socialno delo ... (iz januarja 2017) takšen, da naj se stiki med otrokom in očetom določijo. Prav ima pritožba, da ti stiki niso nujno pogosti, niti ne osebni. Odvzem pravice do stikov pa je hud poseg v roditeljsko pravico in zlasti v pravico otroka, zato te pravice brez zanesljive in konkretne ugotovitve, da so vsakršni stiki v otrokovo škodo, ni dopustno odvzeti.

**Glede preživnine**

7. Tudi glede preživnine je prvostopenjsko sodišče zagrešilo napako, ki jo očita pritožba, namreč brez kakršnekoli podlage je zaključilo, da lahko toženec zasluži najmanj 1400 EUR mesečno. Drži sicer ugotovitev, ki niti ni izpodbijana, da je toženec pridobitno sposoben in v tem smislu brez omejitev, da torej ima pridobitno zmožnost, ni pa ugotovljeno, kakšna ta je. Ker je toženec neznanega prebivališča in se ne udeležuje postopka, je njegovo pridobitno zmožnost tudi nemogoče konkretno ugotoviti. Treba je torej izhajati iz tega, da je dolžan prispevati za preživljanje otroka v enaki meri kot mati. Glede na obseg ugotovljenih mesečnih potreb otroka v spornem obdobju, ki niti ni izpodbijan, to pomeni, da je treba do meseca julija 2017 določeno mu preživninsko obveznost znižati na 50% kritja otrokovih potreb. Te so bile po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča do julija 2017 okoli 383 EUR na mesec, polovica tega je približno 190 EUR. Toženec se torej upravičeno zavzema za drugačno, bolj uravnoteženo porazdelitev preživninskega bremena med oba starša (129. čl. ZZZDR). Poudariti je tudi treba, da tožnica ni dokazala, da otroka v tem obdobju ne bi zmogla preživljati z najmanj polovičnim stroškovnim bremenom.

8. Za kasnejše obdobje je porazdelitev preživninskega bremena ustrezna, torej polovična. Da bi toženec plačeval manj od polovice, ni utemeljeno, saj ni izkazal nobenih okoliščin oz. razlogov, ki bi narekovale drugačno, zanj še bolj ugodno porazdelitev preživninskega bremena. Kot že navedeno, ugotovljenim potrebam otroka tudi ni nasprotoval. 9. Pritožba toženca je torej delno utemeljena, zato ji je bilo treba delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki razveljaviti (355. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), saj dokazni postopek učinkoviteje in hitreje dopolni prvostopenjsko sodišče, ki je tožnico že enkrat zaslišalo, po pooblastilu iz 5. al. 358. čl. ZPP pa je del III. točke pritožbeno sodišče ustrezno spremenilo. V neutemeljenem delu je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (353. čl. ZPP).

10. Odločitev o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.