U-I-192/22

8. 9. 2922

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Osmana Toromana, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Neffat, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 391 Jurčkova zahod (Uradni list RS, št. 49/22) se zavrže.

2.Pobudniki sami nosijo svoje stroške s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o občinskem prostorskem načrtu 391 Jurčkova zahod (v nadaljevanju OPPN), s katerim je načrtovana gradnja stanovanjsko-poslovnega naselja s spremljajočim programom ter pripadajočimi ureditvami v neposredni bližini njihovih bivališč. Zatrjujejo kršitev 33., 44. in 72. člena Ustave ter neskladje s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Z načrtovanimi posegi, ki jih ureja OPPN, naj bi se pobudnikom bistveno poslabšale njihove bivanjske razmere in poseglo v pravico do zasebne lastnine. Pobudniki navajajo, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) neutemeljeno zavrnila pripombe pobudnikov glede poplavne nevarnosti območja in s tem njihova opozorila na nevarnost, ki naj bi jo načrtovana gradnja imela za zemljišča pobudnikov. Pri sprejemu OPPN naj ne bi bile upoštevane geološke in hidrološke značilnosti območja, niti naj MOL ne bi pojasnila vpliva posegov, predvsem dodatnih obtežitev, na relevantno barjansko območje. Z navedenim naj bi bilo kršeno temeljno načelo prostorskega načrtovanja iz 2. in 6. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2) o trajnostnem prostorskem razvoju. Kršeni naj bi bili tudi načeli strokovnosti iz 10. člena ZUreP-2 in načelo usklajevanja interesov iz 9. člena tega zakona. V postopku sprejemanja OPPN naj bi jim bila kršena pravica do sodelovanja javnosti, ker naj javnosti ne bi bilo dejansko omogočeno dajanje predlogov in pripomb na objavljeno in razgrnjeno gradivo. Javna razgrnitev na spletni strani MOL naj bi bila tehnično in vsebinsko pomanjkljiva. Grafični prikazi naj zaradi slabe resolucije ne bi bili razpoznavni in OPPN naj ne bi bil razgrnjen v celoti. MOL naj bi po javni razgrnitvi sprejela nov poseg v prostor, ki naj ne bi bil javno razgrnjen in obravnavan, javnost pa naj se s temi spremembami ne bi mogla seznaniti in nanje odreagirati. Vsebinska obravnava naj bi se izvedla zgolj kot formalnost. Pobudniki naj na postavljena vprašanja ne bi prejeli podatkov glede bistvenih posegov v prostor, ki zadevajo njihove pravice in pravni položaj, med njimi s področja zagotavljanja splošne varnosti področja, poplavnega varstva sosednjih zemljišč in konkretne ureditve zadevnega območja.

2.Pobudniki navajajo, da so vsi pobudniki lastniki nepremičnin, ki mejijo na območje urejanja OPPN. Zatrjujejo, da je njihov pravni interes praven, neposreden, konkreten, oseben in lasten, ker naj bi bile v postopku sprejemanja OPPN kršene njihove pravice, uveljavitev OPPN naj bi neposredno posegala v njihove ustavne pravice in pravno varovani položaj, odločitev Ustavnega sodišča pa naj bi vplivala na njihov pravni položaj v smeri odprave nedopustnih posegov v njihove ustavne pravice in pravno varovani položaj. Predlagajo, naj Ustavno sodišče izvrševanje OPPN zadrži do končne odločitve o pobudi. Predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče MOL naloži, naj jim povrne stroške postopka s pobudo.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Območje OPPN je namenjeno gradnji stanovanjso-poslovnega naselja s spremljajočim programom. Pobudniki svoj pravni interes zatrjujejo z lastništvom nepremičnin ob območju urejanja OPPN. Iz njihovih navedb, priloženega grafičnega prikaza in izpisov iz zemljiške knjige izhaja, da so pobudniki večinoma lastniki zemljišč na zahodni strani območja urejanja OPPN, ob zemljišču parc. št. 350/467, k. o. Karlovško predmestje, ki v naravi predstavlja dovozno cesto iz Jurčkove (glavne) ceste do posameznih nepremičnin pobudnikov in katerega solastniki so (solastniki tega zemljišča so pobudniki Osman Toroman, Igor Markelj, Rašida in Nurdin Mulaosmanović, Tomo Hudin ter Slavica in Janez Ključevšek). Navedeno zemljišče se neposredno stika z območjem urejanja OPPN. Pobudnik Atif Palamar je lastnik zemljišča prc. št. 350/461, k. o. Predmestje, ki leži med zemljišči navedenih pobudnikov in ob zemljišču parc. št. 350/467, k. o. Karlovško predmestje, ni pa solastnik slednjega zemljišča. Pobudnika Danijal in Muhamed Mujagić sta solastnika zemljišča parc. št. 350/464, k. o. Karlovško predmestje, ki se z območjem urejanja OPPN neposredno stika prav tako na zahodni strani območja urejanja, Margita in Anton Marinčič pa solastnika zemljišča parc. št. 350/565, k. o. Karlovško predmestje, ki se z območjem urejanja OPPN neposredno stika na vzhodni strani območja. Z območjem urejanja OPPN se na vzhodni strani neposredno stika tudi zemljišče parc. št. 350/564, k. o. Karlovško predmestje, katerega solastnika sta pobudnika Darinka in Franc Rancinger. OPPN izpodbija tudi pobudnica Anja Kramar, ki je solastnica zemljišč parc. št. 350/880 in 350/257, obe k. o. Karlovško predmestje, na severovzhodni strani območja urejanja (druga solastnica je pobudnica Margita Markoč) in na katerih je v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine in v breme nepremičnine parc. št. 350/1447 in 350/1448, obe k. o. Karlovško predmestje, vknjižena služnostna pravica. Navedeni služeči nepremičnini sta del območja urejanja OPN.

5.Izpodbijani OPPN ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bodo pobudniki kot stranski udeleženci udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,[1] bodo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPPN (vključno s postopkom njegovega sprejemanja) navajali v navedenih postopkih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti OPPN. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, mu ni bilo treba odločati o predlogu pobudnikov za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega OPPN.

6.Pobudniki so zahtevali povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju je bil izločen sodnik dr. Rajko Knez. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).