Jedro

Tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva R Slovenije po redni naturalizaciji (6. točka 1. odstavka 10. člena ZDS).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od leta 1981 do leta 1987 večkrat obravnavan in obsojen za različna kazniva dejanja z elementi nasilja in premoženjske narave in bil nazadnje s sodbo temeljnega sodišča z dne 30.9.1992 obsojen na kazen zapora v trajanju 6 let in 10 mesecev. Trenutno se tožnik nahaja v KPD in bo 28.8.1993 pogojno izpuščen na prostost. Tožena stranka se sklicuje na določbo 6. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I). Ker je bil tožnik v Republiki Sloveniji obsojen na kazen zapora v trajanju 6 let in 10 mesecev zaradi številnih kaznivih dejanj z elementi nasilja in premoženjske narave, po mnenju tožene stranke ne izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z redno naturalizacijo. Zato tožena stranka ni ugotavljala ostalih pogojev iz 10. člena navedenega zakona, niti ni tožnika vabila na zaslišanje, ker to ne bi vplivalo na odločitev o stvari. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka odločila, da zavrne tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Tožnik v tožbi navaja, da je rojen 27.2.1959 v Republiki Srbiji. Po prestani 7-letni zaporni kazni ne ve, kaj naj naredi in kam naj se obrne v zvezi s pridobitvijo slovenskega državljanstva. Njegov naravni oče je bil Hrvat V.T. Š.M. pa ga je posvojil oziroma je po njem prevzel njegov priimek. Š.M. je tudi naravni oče njegove polsestre. Njegova mati je Slovenka. On je Srb le zato, ker se je rodil v Republiki Srbiji. V Srbiji je živel približno eno leto. V Srbiji nima nikogar. V Republiko Slovenijo je prišel pred približno 32 leti. Od takrat naprej živi v Republiki Sloveniji. Je še brez žene in družine. Njegovo stalno prebivališče je v Sloveniji. V Sloveniji ima približno 8 let delovne dobe. Po prestani 7-letni zaporni kazni je tako rekoč na cesti in mu gre še slabše kot v zaporu. Ne sme in tudi ne more se zaposliti kot tujec, kot Srbu mu tudi ne pripada nobena zdravstvena ali denarna socialna pomoč itd. Ne ve od kod naj vzame denar za preživljanje na prostosti oziroma od česa naj živi? Njegova mati je sedaj upokojena in živi v Ljubljani. Je lastnica hiše v ... Mati mu je dovolila, da lahko stalno prebiva v njeni hiši. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in še dodaja: Glede na to, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji zaradi storjenih kaznivih dejanj večkrat pravnomočno obsojen na zaporno kazen daljšo od enega leta, tožena stranka meni, da tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 10. členu navedenega zakona. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje zakonitega pogoja za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 6. točke 1. odstavka 10. člena citiranega zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Po tej določbi lahko pridobi z naturalizacijo državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če med drugim izpolnjuje tudi pogoj, da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države, kot tudi po predpisih Republike Slovenije. Ker je iz podatkov in listin v upravnih spisih razvidno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji zaradi storjenih kaznivih dejanj v obdobju od leta 1984 do leta 1992 večkrat pravnomočno obsojen na zaporno kazen daljšo od enega leta, je po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 10. členu citiranega zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z redno naturalizacijo.

Glede na navedeno so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis.