Jedro

Vendar pa je treba upoštevati, da na CSD zaposlenim ni bilo znano, da je bil tožnik v letu 2014 obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, ker se je od začetka leta 2013 do konca maja 2013 sestajal s takrat 13 letno oškodovanko in jo pogosto poljubljal, otipaval po intimnih delih ter štirikrat spolno občeval z njo. Ta podatek je pomemben za presojo tožnikove primernosti za vzgojo in varstvo hčerke, ki je v istem starostnem obdobju, kot je bila v času storitve kaznivega dejanja oškodovanka. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ugotovilo vpliv dejstva, da je tožnik pred leti storil opisano kaznivo dejanje, na njegovo starševsko sposobnost. Moralo bi vsaj seznaniti CSD s pridobljenim podatkom o obsodbi tožnika in zahtevati opredelitev CSD do navedenega vprašanja. Ob jasnem in konsistentnem mnenju CSD, iz katerega izhaja, da bi bilo upoštevanje želje mladoletne hčerke, da bi živela z očetom, njej v korist, je izpodbijana odločitev preuranjena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za predodelitev mld. A. A. v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku (očetu), določitev stikov med mld. A. A. in toženko (mamo) ter določitev preživnine, ki jo bo dolžna toženka plačevati za mld. A. A.. tožniku in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Izpostavlja, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da si mld. A. A. želi živeti pri njem, to željo izraža že več let in sodišče je ugotovilo, da je sposobna razumeti pomen in posledice podanega mnenja. Tudi pristojni CSD je podal predlog, naj se v celoti upošteva A. mnenje. Kljub temu je sodišče zahtevek zavrnilo, ker je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Ne gre spregledati, da mu je bila izrečena zgolj pogojna obsodba, da je bilo kaznivo dejanje storjeno že pred mnogimi leti in je preizkusna doba že potekla ter da ni storil nobenega novega kaznivega dejanja in bo v kratkem prišlo do zakonske rehabilitacije in izbrisa obsodbe. Zgolj dejstvo, da je bil obsojen, nima nikakršnega vpliva na to, da je primeren za varstvo in vzgojo hčerke. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da za mld. A. A. ustrezno skrbi in ji nudi vse potrebno za življenje in zdrav razvoj. Iz mnenja CSD izhaja, da je okolje pri njem bolj domače, sproščeno in A. A. omogoča večjo svobodo izražanja mnenj in želja kot pri toženki, ki ima previsoke zahteve do hčerke. Prvostopenjsko sodišče tako povsem negira mnenje CSD. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj ni izvedlo dokaza z izvedencem klinične psihologije, ki bi zagotovo podal mnenje, da je v večjo korist mld. A. A. da se predodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, kar meni tudi CSD.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je izpodbijana odločitev pravilna, saj je hčerka na CSD povedala, da ima rada oba starša, da obema zaupa in je z odnosom s staršema zadovoljna. Tudi psihologinja iz CSD meni, da imata oba starša dobre starševske kapacitete. Sprememba odločitve o vzgoji in varstvu bi imela za posledico prešolanje A. A., kar zanjo ne bi bilo koristno. Pravilno je sodišče upoštevalo tudi, da je A. A. na začetku adolescence in rabi vodenje in vzgojne omejitve ter zaupno osebo glede intimnih zadev, česar pri tožniku nima. Treba je upoštevati dejstvo, da tožnik v času storitve kaznivega dejanja ni ravnal kot odgovorna odrasla oseba, saj ni znal prepoznati razvojne potrebe 13-letne deklice, s katero je spolno občeval v času pouka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev, ki ne živita skupaj, sodišče upošteva otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (tretji odstavek 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij – ZZZDR). Hčerka pravdnih strank A. A. že več let vztrajno ponavlja, da bi rada živela z očetom, z mamo pa imela redne stike. Stara je 13 let in iz podatkov spisa ne izhaja, da bi to željo izražala zaradi vpliva očeta ali koga drugega nanjo, tako da se ne vzpostavlja dvom v njeno sposobnost razumeti pomen in posledice izražene želje, da bi živela pri očetu.

6. Da bi bila predodelitev v varstvo in vzgojo očetu, v korist mld. A. A., kar je glavno vodilo pri odločanju sodišča v razmerjih med starši in otroki, meni tudi pristojni CSD. Mnenje CSD je v delu, kjer strokovni delavci podajo svoje strokovne ugotovitve, sorodno izvedenskemu mnenju in ga je treba obravnavati analogno izvedenskemu mnenju.1 Mnenja CSD so izdelale za področje urejanja razmerij med starši in otroki usposobljene uslužbenke CSD-ja (psihologinja, socialne delavke) na podlagi večkratnih razgovorov z A. A. in s pravdnima strankama. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da CSD meni, da ima tožnik dobre starševske kapacitete. Vendar pa je treba upoštevati, da na CSD zaposlenim ni bilo znano, da je bil tožnik v letu 2014 obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, ker se je od začetka leta 2013 do konca maja 2013 sestajal s takrat 13 letno oškodovanko in jo pogosto poljubljal, otipaval po intimnih delih ter štirikrat spolno občeval z njo. Ta podatek je pomemben za presojo tožnikove primernosti za vzgojo in varstvo hčerke, ki je v istem starostnem obdobju, kot je bila v času storitve kaznivega dejanja oškodovanka. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ugotovilo vpliv dejstva, da je tožnik pred leti storil opisano kaznivo dejanje, na njegovo starševsko sposobnost. Moralo bi vsaj seznaniti CSD s pridobljenim podatkom o obsodbi tožnika in zahtevati opredelitev CSD do navedenega vprašanja. Ob jasnem in konsistentnem mnenju CSD, iz katerega izhaja, da bi bilo upoštevanje želje A. A., da bi živela z očetom, njej v korist, je izpodbijana odločitev preuranjena. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja za ugotavljanje vpliva tožnikovih dejanj, ki jih je dokazano storil, na njegove starševske sposobnosti, bi moralo, da bi lahko ugotovilo, kaj je v okoliščinah konkretnega primera A. A. v največjo korist, angažirati ustreznega strokovnjaka.

7. S tem, ko ni ugodilo tožnikovemu predlogu za postavitev izvedenca in po pridobitvi podatka o obsodbi tožnika ni pridobilo strokovnega mnenja glede predodelitve A. A. v varstvo in vzgojo očetu, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitve višje sodišče ne more odpraviti samo, saj bi z ugotavljanjem celih sklopov pravno relevantnih dejstev šele na pritožbeni stopnji izvotlilo pravico pravdnih strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Če bo A. A. predodeljena v vzgojo in varstvo očetu, bo treba odločiti še o stikih z mamo in o preživnini. Ker je do sedaj postopek tekel brez zastojev, z vrnitvijo zadeve na prvo stopnjo ne bo huje poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). Pa tudi lažje bo za udeležence v postopku, če bo potekal pred njim bližjim sodiščem.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 dr. T. Jelovšek: Nekateri (procesni) vidiki udeležbe Centra za socialno delo v sporih iz razmerij med starši in otroki, Odvetnik št. 62/2013, stran 15 in v tem članku navedena literatura in Sodna praksa.