Jedro

Razlogi glede krivde so si povsem evidentno v nasprotju sami s sabo. Sodišče namreč storilcu najprej očita, da se je zavedal prepovedanosti svojega ravnanja, hkrati pa svojo ugotovitev relativizira z navedbo, da bi se moral in mogel zavedati prepovedanosti svojega ravnanja, kar medsebojno ni združljivo. Prav tako sta si medsebojno nasprotujoča zaključka sodišča, da je storilec predmetni prekršek storil z eventualnim naklepom ter da ga je storil iz lahkomiselnosti.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno ter storilcu naložilo plačilo stroškov postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo - sodne takse v znesku 41,72 EUR po tarifni številki 8212 Zakona o sodnih taksah v 15 dneh, sicer se prisilno izterjajo.

2.Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe zakona, ki določa prekršek (2. in 3. točka prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1).

3.Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki 1. odstavka 155. člena ZP-1.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ z izpodbijanim plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki naj bi ga storilec storil s tem, da je 6. 9. 2021 ob 9:30 uri preko telefonskega aparata vpil, se prepiral in se nedostojno vedel do strokovne delavke CSD Laško A. A., ki je opravljala svojo službo na CSD Laško na naslovu Kidričeva ulica 2a, Laško, ko je strokovno delavko poklical po telefonu in od nje zahteval, da mu nemudoma izda odločbo o denarni pomoči in otroškem dodatku, ko pa mu je A. A. povedala, da odločbe ne more izdati zaradi manjkajočih podatkov, se je B. B. močno razburil in začel glasno vpiti ter žaliti A. A. z izrazi: 'glavo ti bom zašraufal, če do jutri ne bo odločbe v nabiralniku, ne mi živce piti, ej'. S takšnim nesramnim in žaljivim vedenjem pa je pri uradni osebi A. A. pri uradnem poslovanju povzročil občutek ogroženosti in ponižanosti, saj so policisti na kraju neposredno zaznali, da se je A. A. ob prijavi tresel glas ter da je policistom večkrat rekla, da jo je strah, da bo B. B. prišel na naslov CSD.

5.Storilec je v zahtevi za sodno varstvo prekršek v celoti zanikal, vendar je sodišče po dopolnitvi dokaznega postopka, v katerem je zaslišalo storilca, pričo A. A. ter preučilo zapisnik o izjavi priče A. A., ki jo je navedena priča podala prekrškovnemu organu, ugotovilo, da je storilcu storitev prekrška v celoti dokazana. Po oceni sodišča prve stopnje je namreč zaslišana priča prepričljivo in podrobno izpovedala besede, ki jih je izrekel storilec, ko je nanjo vpil po telefonu, ter tudi podrobno pojasnila, zakaj se je zaradi izrečenih besed počutila ogroženo in ponižano oziroma prizadeto, ni pa sledilo navedbam storilca, da se z oškodovanko ni prepiral, temveč je samo vztrajal in oškodovanko lepo, kulturno prosil, naj mu naredi odločbo, ona pa je vpila nanj.

6.Sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi zapisalo, da je storilec očitani prekršek storil z eventualnim naklepom, saj se je kot polnoletna oseba zavedal (oziroma bi se moral in mogel zavedati), da je nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju prepovedano, vendar se je kljub temu po telefonu nedostojno in žaljivo vedel do uslužbenke CSD, in je tako prekršek storil z eventualnim naklepom, saj je privolil v nastanek posledic svojega ravnanja oziroma ga je storil iz lahkomiselnosti. Taki razlogi so si povsem evidentno v nasprotju sami s sabo. Sodišče namreč storilcu najprej očita, da se je zavedal prepovedanosti svojega ravnanja, hkrati pa svojo ugotovitev relativizira z navedbo, da bi se moral in mogel zavedati prepovedanosti svojega ravnanja, kar medsebojno ni združljivo. Prav tako sta si medsebojno nasprotujoča zaključka sodišča, da je storilec predmetni prekršek storil z eventualnim naklepom ter da ga je storil iz lahkomiselnosti. Zaradi izpostavljenih nasprotij je izpodbijana odločitev sodišča nerazumljiva, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotovljene kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.

8.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge tudi o storilčevi odgovornosti za storjeni prekršek, pri presoji dokazanosti objektivnih zakonskih znakov storilca očitanega prekrška pa preučiti, ali občutek ogroženosti in ponižanosti sploh predstavlja zakonski znak prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 155, 155/1, 155/1-8

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.