Jedro

Pravna korist za vpogled v upravni spis ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-3397/2006 z dne 24. 1. 2007 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo zahtevo za vpogled v spis inšpekcijskega postopka zavezanca Zavoda za turizem ... v zadevi postavitve odra z nadstreškom na glavnem trgu v ... zaradi prireditve ... 2006. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je tožnik v zahtevi med drugim zatrjeval, da je nezakonita postavitev odra onemogočila dostop z vozilom v njegovo garažo v objektu na A., da je otežila dostavo v poslovne prostore v pritličju tega ter objekta B. in da je bila odvzeta svetloba v obeh objektih. Kot lastnik nepremičnine ima pravico do varstva pred protipravnim vznemirjenjem, dokumentacija v spisu pa vsebuje podatke, ki bodo potrebni za učinkovito izvrševanje varstva teh pravic. V nadaljevanju obrazložitve upravni organ pojasnjuje, da za postavitev odra z nadstreškom ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Zaradi tega ni podlage za uvedbo gradbenega inšpekcijskega postopka, posledično pa tudi ne razloga za vpogled v spis.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da je treba pri presoji pravne koristi za vpogled v spis upoštevati tudi stališča, ki so se v praksi izoblikovala glede vprašanja, kdo ima v inšpekcijskem postopku poleg investitorja še lahko položaj stranke. Zato je treba pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) presojati tudi, ali so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete pravice ali pravne koristi predlagatelja. Ker je bil inšpekcijski postopek v obravnavanem primeru ustavljen, s tem ni bilo poseženo v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca, še toliko manj pa v tožnikov pravni položaj. Tožnik je sicer lastnik objektov na A in B., vendar je njegovo sklicevanje na 99. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neutemeljeno, saj je pogoj za varstvo lastninske pravice po tem členu protipravnost dejanja, o katerem pa v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi poudarja, da ga je prireditveni objekt motil v uporabi njegovih nepremičnin, kar v povezavi z določbami SPZ pomeni podlago za izkazovanje pravnega interesa za vpogled v spis. Tožnik namreč ne more oceniti (ne)utemeljenosti zahtevka iz 99. člena SPZ, če mu ni pred tem omogočen vpogled v spis postopka. Napačno je stališče upravnih organov, ki vprašanje obstoja pravne koristi za vpogled v spis enačita s presojo pravnega interesa za udeležbo v inšpekcijskem postopku. Po drugem odstavku 82. člena ZUP mora namreč oseba verjetno izkazati, da ima pravno korist od pregledovanja dokumentov, ne pa pravne koristi od udeležbe v postopku. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijani upravni akt, in priglaša stroške po pravilniku.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v zadevi že odločilo s sklepom U 1472/2007-5 z dne 13. 11. 2008 in je tožbo zavrglo. Štelo je, da izpodbijani sklep ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, poleg tega pa je tožnikov pravni interes za vodenje upravnega spora prenehal, s tem ko je na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja pridobil fotokopiji zapisnika o zaslišanju odgovorne osebe inšpekcijskega zavezanca in sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka. Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 14/2009 z dne 26. 11. 2009 tožnikovo pritožbo zoper omenjeni sklep zavrnilo. Ustavno sodišče je nato z odločbo U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011 sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. V ponovljenem postopku je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012 razveljavilo sklep tega sodišča o zavrženju tožbe z dne 13. 11. 2008 in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da mora biti zoper sklep upravnega organa iz drugega odstavka 82. člena ZUP zagotovljeno sodno varstvo, saj gre za odločitev o pravici v smislu 157. člena Ustave. Poleg tega ne drži, da je v zadevi prenehal tožnikov pravni interes za vodenje upravnega spora, pri čemer se sklicuje na stališče v navedeni odločbi Ustavnega sodišča, da pritožniku ni mogoče odreči sodnega varstva o pravici do vpogleda v spis na podlagi dejstva, da je določene dokumente pridobil že na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Po drugem odstavku 82. člena ZUP ima pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki vsakdo, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Kot je navedlo Ustavno sodišče v svoji odločbi, povzelo pa tudi Vrhovno sodišče, navedeni zakonski pogoj kaže na to, da je ta pravica namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Njen namen je, da lahko oseba z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njenega pravnega položaja.

Iz navedenega torej izhaja, da pravna korist za vpogled v upravni spis ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka (43. člen ZUP). Zato je za presojo pravne koristi iz 82. člena ZUP pravno nepomembna presoja, ali je odločitev, sprejeta v postopku inšpekcijskega nadzora (v obravnavanem primeru ustavitev postopka), kakorkoli vplivala na pravni položaj te osebe. V tem pogledu je zato neutemeljeno stališče prvostopenjskega organa, da ni razloga za vpogled v spis, ker ni bilo razloga za uvedbo inšpekcijskega postopka, kot tudi stališče upravnega organa druge stopnje. Tudi ta je menil, da tožnik ni izkazal, da bi od pregleda dokumentov inšpekcijskega postopka imel pravno korist glede morebitnih civilnih postopkov na podlagi 99. člena SPZ. Pogoj za varstvo lastninske pravice po navedenem členu je namreč protipravnost dejanja, o njej pa da v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti, saj postavitev spornega odra ni bila protipravna in je bila vezana na določeno kratko časovno obdobje. S temi razlogi se je drugostopenjski organ spustil v presojo smiselnosti morebitnega zahtevka na podlagi 99. člena SPZ, kar pa presega pravni interes za vpogled v spis zaradi pridobitve podatkov, potrebnih zaradi zavarovanja lastninske pravice.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V njem bo moral upravni organ presoditi, ali tožnik s trditvami, med drugim, da je lastnik nepremičnin na naslovu A. ter B. in da je postavljeni oder z nadstreškom motil uporabo njegovih nepremičnin, zaradi česar lahko zahteva sodno varstvo lastninske pravice, verjetno izkazuje, da ima od tega vpogleda pravno korist, in nato ponovno odločiti, ali mu bo dovolil vpogled v spis.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika).