Jedro

Opustitev vročitve dokaznih listin, ki jih ena stranka predloži sodišču na naroku za glavno obravnavo, na katerem ni pravilno povabljene druge stranke, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka (še posebej, če druga stranka ne navede, v čem bi ta opustitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki 1.395.979,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih računov do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. Navedla je, da ji razen računov niso bile vročene druge listine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo sodbo. S tem naj bi bila kršena pravila pravdnega postopka, v posledici česar naj bi bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršen materialni zakon.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V ZPP ni predpisano, da bi moralo sodišče nasprotni stranki vročiti dokazne listine, ki mu jih na naroku za glavno obravnavo predloži druga stranka, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru. Tožena stranka je bila na narok pravilno povabljena, a se ga (očitno brez utemeljenega razloga) ni udeležila, niti ni predlagala preložitve.

Tudi če bi sodišče s tem, ko ji ni vročilo listin, ki jih je na naroku predložila tožeča stranka, kršilo procesne predpise, pa bi bila taka kršitev upoštevna samo, če bi tožena stranka konkretno povedala, v čem je to vplivalo ali bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (glej določbo 1. odst. 354. člena ZPP). Tega pa tožena stranka konkretno ni zatrjevala, saj je navedla samo splošno trditev, da je zaradi tega ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno ter da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena. V čem naj bi bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, tožena stranka ni razložila. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje je prvostopno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo, pri izdaji sodbe pa ni napravilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere je treba pri odločanju o pritožbi vedno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP). Ker torej ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče po določbi 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno prvostopno sodbo.