Jedro

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika dne 28. 1. 2009 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in se revizija vlaga na podlagi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnika izpodbijata z revizijo (2. točka izreka sodbe in sklepa), je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 30. 5. 2007 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 20. 8. 2007. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo odločil, da se v korist Republike Slovenije dovoli razlastitev zemljišč parc. št. 19 k.o..., njiva v izmeri 79 m2 in parc. št. 13 k.o..., njiva v izmeri 186, vpisanih v vl. št. 15 iste k.o., v solasti tožnikov vsakega do ene polovice, da je razlastitveni upravičenec dolžan začeti z gradnjo ceste do konca leta 2008, v nasprotnem primeru lahko tožnika zahtevata vračilo nepremičnine, da razlastitveni upravičenec pridobi lastninsko pravico na razlaščenih nepremičninah z vročitvijo odločbe, da se v zemljiški knjigi za razlaščeni zemljišči zaznamuje izbris zaznambe sklepa o začetku razlastitvenega postopka in vknjiži lastninska pravica na Republiko Slovenijo, da pritožba ne zadrži izvršitve določbe in da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Tožena stranka je pritožbo tožnikov zoper to odločbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revidenta v reviziji sicer navajata, da gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo, vendar tega pravnega vprašanja ne izpostavita. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. V obravnavanem primeru pa revidenta samo s prepisom dela zakonskega besedila tega nista storila, zato nista izkazala, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Če pa sta revidenta menila, da Vrhovno sodišče še ni zavzelo stališče glede začetka teka štiriletnega roka po določbi drugega odstavka 95. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP) v primerih, ko je uvedba razlastitvenega postopka predlagana na podlagi prostorskega akta, sprejetega pred uveljavitvijo ZUreP, pa Vrhovno sodišče dodaja, da je o tem vprašanju že zavzelo stališče v sodbi I Up 306/2005 z dne 12. 7. 2007. Na to sodbo se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi sklicuje in njeno vsebino povzema ter stališču Vrhovnega sodišča v celoti sledi.

6. Revidenta vlagata revizijo tudi na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (zaradi zelo hudih posledic), vendar te svoje navedbe nista konkretizirata in v tej smeri tudi nista predložila dokazov, zato nista izkazala, da je izpolnjen zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije.

7. Ker revidenta nista izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.