Jedro

Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo revizijo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sklep ni skladen s 3. in 4. točko 25. člena in 153. člena Ustave RS. V sklepu je navedeno, da lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu in da ni dovoljena pritožba zoper akt državnega organa. Meni, da je pritožba temeljna pravica in je sodišče ne more ukiniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo in tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

5. Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je za pritožbo z dne 2. 5. 2017, vloženo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 87/2017 z dne 2. 3. 2017 (listovna št. 72) v dopolnitvi z dne 27. 5. 2017 v zvezi z dopisom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. IX R 2 2017 z dne 5. 5. 2017 predlagal, da se obravnava kot revizija (listovna št. 76). Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po že citiranem 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija pa je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in ob upoštevanju določbe ZPP revizijo zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni izpolnjeval zakonsko določenih pogojev za vložitev revizije.

6. Po stališču pritožbenega sodišča se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitve določbe 25. člena in 153. člena Ustave RS. Po 25. členu Ustave Republike Slovenije je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravica do pritožbe predstavlja bistveni element pravne države in omogoča subjektom uveljavljanje obrambe pred kršitvami njihovih pravic. Ne šteje pa se za kršitev te pravice, če zakoni določajo pogoje, pod katerimi se določena pravna sredstva lahko vložijo, saj je to v skladu z načelom pravne varnosti. Pritožba je redno pravno sredstvo, vložitev tega sredstva pa procesno dejanje, s katerim upravičenci izpodbijajo praviloma prvostopenjsko odločbo.

7. V obravnavanem primeru tožnik ne samo, da ni vložil pritožbe zoper prvostopno sodno odločbo, ampak je vložil revizijo sam, brez pooblaščenca, odvetnika, iz tožnikovih navedb pa tudi izhaja, da je po poklicu univ. dipl. ing. str. in ladjedelništva. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, saj je za to potrebna izobrazba univ. dipl. pravnika. Pod pogojem, da bi tožnik sam imel opravljen pravniški državni izpit ali da bi vložil revizijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, bi bila ta dovoljena, s tem pa bi bili izpolnjeni tudi formalni pogoji, ki se za vložitev tega pravnega sredstva v ZPP zahtevajo.

8. Ker se po stališču pritožbenega sodišča tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitve določb Ustave Republike Slovenije in v zvezi s temi določbami na nepravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.