Jedro

Če kljub posebnemu pozivu sodišča stranka ne predloži vse dokumentacije, potrebne za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče predlog kot neutemeljen zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnica sodišču ni predložila vseh dokazil, ki izkazujejo njeno premoženjsko stanje.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da v izpodbijanem sklepu ni pravnega pouka glede pritožbe, zato jo vlaga nekoliko pozneje. Tako kot v odgovoru na poziv sodišča prve stopnje ponovno pojasnjuje, da je predložila vsa zahtevana dokazila, razen potrdila o dohodkih moža v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge oziroma potrdila o brezposelnosti in prejemanju nadomestil. Tega pa ni možno pridobiti, saj mož nima delodajalca, ki bi mu izdal potrdilo, niti ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposeln in tako ni prejemnik nadomestila za brezposelnost. Je pa predložila njegovo dohodninsko napoved, iz katere bi lahko sodišče ugotovilo slabo premoženjsko stanje njene družine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vrhovno sodišče sicer ugotavlja, da je tožnica pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila po preteku zakonitega roka za pritožbo, vendar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sodbe in izpodbijane sklepa navedlo le, da zoper sodbo ni pritožbe. Ker se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki izhaja iz narave pravice do pritožbe kot ene temeljnih človekovih pravic (25. člen Ustave Republike Slovenije), šteje, da pomanjkljiv ali napačen pravni pouk v sodni odločbi ne more biti v škodo strank, je Vrhovno sodišče pritožbo obravnavalo kot pravočasno.

5. Zakon o sodnih taksah – ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004 – UPB), ki se po 39. členu Zakona o sodnih taksah – ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008) uporablja v obravnavani zadevi, v prvem odstavku 13. člena določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V tretjem odstavku pa, da sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, našteta pa so tudi dokazila, ki jih mora stranka predložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

6. Ker tožnica vseh dokazil, določenih v navedeni določbi 13. člena ZST, kar v pritožbi priznava tudi sama, ni predložila niti na podlagi posebnega poziva sodišča prve stopnje z dne 6. 6. 2007, je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišču prve stopnje na podlagi nepopolne dokumentacije onemogočeno presojanje vseh okoliščin v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, zato je njen predlog tudi utemeljeno zavrnilo.

7. Za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, bi namreč morala tožnica predložiti vse predpisane dokaze. Tožničine pavšalne izjave o slabem premoženjskem stanju in o tem, da mož nima delodajalca in da ni zaposlen ter da ni prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje, pa ne morejo nadomestiti listin iz tretjega odstavka 13. člena ZST. Sodišče prve stopnje je tako ob uporabi pravil o dokaznem bremenu pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožničinega gospodinjstva.

8. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006).

9. O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je tožnica podala v obravnavani pritožbi, pa je na podlagi prvega odstavka 169. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP-UPB2 (Ur. l. RS, št. 36/04), ki je veljal v času vložitve predloga, sedaj pa enako določa prvi odstavek 12. člena ZST-1, pristojno odločati sodišče prve stopnje.