Jedro

Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice M. C. O. za denacionalizacijo parc. št.: 923/4, 923/5 in 923/9 vse k.o. K. Predlagateljica je zahtevala, da se vrednost navedenih prisilno prodanih zemljišč, ki so bila do sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 28.3.1965 last njenega pokojnega očeta F. C., povrne tako, da se pravnim naslednikom denacionalizacijskega upravičenca (A. C., S. J. in M. C. O.) prizna pravica do odškodnine. Predlagateljica je zahtevala odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Proti sklepu, s katerim je bil predlog zavrnjen, se je predlagateljica pritožila iz razlogov kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče zahtevek predlagateljice zavrnilo upoštevajoč, da je bilo zemljišče, ki je bilo predmet kupne pogodbe z dne 28.3.1965, kmetijsko zemljišče. Upoštevajoč namembnost zemljišča bi naj bila izplačana kupnina v višini 126% vrednosti zemljišča. Izračun je nepravilen, ker se ne upošteva, da je bilo sporno zemljišče že ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe l. 1965 stavbno zemljišče po Odloku o gradbenih okoliših v Občini K. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. Pritožba ni utemeljena. Za presojo, ali je predlagateljica upravičena do denacionalizacije nepremičnin parc. št.: 923/4, 923/5 in 923/9 vse k.o. K., je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 odstotkov njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odstavka 90. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) podržavljenje ni bilo neodplačno. Šele če bi sodišče štelo razlastitev po določbi 4. člena in drugega odstavka 90. člena ZDen za neodplačno, bi bilo treba ugotavljati okoliščine, ki dajejo pogodbeni stranki po 5. členu ZDen pravico do denacionalizacije (torej, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti). Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin se je sodišče oprlo na eno od temeljnih načel ZDen, da se odškodnina za podržavljeno premoženje določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pa pomeni dejansko rabo zemljišča v času sklenitve pogodbe, namen prodaje in tedanje vrednotenje takšnih zemljišč glede na stopnjo urbanizacije in ostale okoliščine. V skladu s tem načelom je ZDen v 3. odstavku 44. člena opredelil enotne kriterije za vrednotenje kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, ki so podrobneje razdelani v Navodilu o merilih oziroma o metodologiji za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92, 42/93, 65/93, 26/2000 - v nadaljevanju: navodilo) in v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 - v nadaljevanju: odlok). Po določbi 2. člena navedenega odloka, se vrednost zemljišč določa glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljanja. Zemljišča, ki so predmet denacionalizacije v tej zadevi, so bila z odlokom OLO Kranj z dne 28.3.1957, ki nadomešča urbanistični načrt, namenjena za zidanje stanovanjskih hiš in opredeljena kot stavbno zemljišče že ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Po določbah citiranega navodila se stavbna zemljišča vrednotijo različno glede na to, ali so bila v času podržavljenja zazidana, nezazidana, komunalno opremljena ali komunalno neopremljena (3. in 4. odstavek 11., 13., 14. in 15. člen). Sodišče je najprej v postopku ugotovilo, da je bilo navedeno zemljišče v času podržavljenja komunalno neopremljeno (razvidno iz spisovnega gradiva) in izračunalo sedanjo vrednost navedenega zemljišča. Vrednost nezazidanega stavbnega zemljišča, ki komunalno ni bilo opremljeno in ga ni bilo mogoče opremiti brez večjih stroškov, se določi kot kmetijsko zemljišče po predpisu iz 3. odstavka 44. člena ZDEN, kot to določa zgoraj citirano navodilo. Izračunano sedanjo vrednost zemljišča je nato sodišče primerjalo z valorizirano odškodnino, izračunano po Odredbi o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Ur. l. RS 24/92, 33/96), ki jo je pravni prednik predlagateljice ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe prejel za sporno zemljišče. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče ugotovilo, da je s kupno pogodbo z dne 28.3.1965 dogovorjena kupnina za predmetna zemljišča znašala 126 % vrednosti zemljišč. Pravno pravilno je stališče, sprejeto na podlagi dejanskih ugotovitev, da v obravnavanem primeru ni šlo za neodplačno podržavljenje, saj nepremičnine iz zasebne lastnine F. C. v družbeno lastnino niso prešle neodplačno. Zato predlagateljica ni upravičena do denacionalizacije. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v dejanskem in materialnopravnem pogledu prvostopno sodišče pravilno odločilo in da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni bilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. tč. 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).