Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico (s sklepom o domiku je pridobil naslov za pridobitev lastninske pravice) z upnikovim umikom predloga za izvršbo, ki je bil podan po izvedeni spletni dražbi in po izdanem sklepu o domiku, ni več mogoče poseči v pričakovanje kupca. Takšno stališče je v skladu z odločbama Ustavnega sodišča RS Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 ter ustaljeno sodno prakso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim dopolnilnim sklepom, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa,1 zavrnilo predlog upnice za umik predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe tudi na nepremičnine druge dolžnice.2

2. Dolžnici po pooblaščencu zoper sklep vlagata pravočasno skupno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani dopolnilni sklep spremeni tako, da izvršilni postopek ustavi, razveljavi prodajo solastniških deležev nepremičnin z dne 5. 9. 2023 in zemljiški knjigi odredi izbris zaznambe izvršbe pri teh solastniških deležih nepremičnin, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navajata, da je upnica podala umik predloga za izvršbo v celoti, ker je bila terjatev v celoti poplačana 1. 8. 2023, kakor izhaja iz priloženih potrdil, vendar sodišče prve stopnje temu predlogu ni sledilo. Umik predloga učinkuje na konstitutiven način, kar pomeni, da je ustavitev postopka izvršbe v umaknjenem obsegu nastopila po samem zakonu s samim trenutkom vložitve umika, sklep sodišča prve stopnje je zgolj ugotovitvene (deklaratorne) narave. Upnica je sicer umik predloga za izvršbo sodišču prve stopnje posredovala šele bistveno kasneje (po poplačilu terjatve) - po datumu razpisane dražbe. Za takšno pozno upničino procesno dejanje dolžnici ne bi smeli nositi negativnih posledic.

Obrazložitev sodišča prve stopnje predstavlja očitno kršitev 193. člena ZIZ, po katerem so pravice kupca iz naslova pridobitve lastninske pravice na nepremičnini varovane šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in ne prej (z izvedbo javne dražbe ali izdajo sklepa o domiku). V zvezi s tem se sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 490/2022 z dne 1. 9. 2022, ki se po njunem nanaša na identično pravno situacijo, ko je bil umik predloga za izvršbo na nepremičnini s strani upnika podan po izvedbi uspešne javne dražbe nepremičnin in pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. V nadaljevanju povzemata obrazložitev (točke 12 - 17) citiranega sklepa.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je dopolnilni sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 12. 2023, s katerim bil zavrnjen predlog upnice za ustavitev izvršbe na nepremičnine.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano): - sodišče prve stopnje je na upničin predlog s sklepom o izvršbi z dne 12. 2. 2020 dovolilo izvršbo na premičnine, na denarno terjatev in na nepremičnine; - dne 5. 9. 2023 so bile drugi dolžnici do 7/16 solastne nepremičnine po opravljeni spletni javni dražbi s sklepom o domiku domaknjene kupcu A. A. za kupnino 400,00 EUR; - upnica je z vlogo, datirano z dnem 4. 9. 2023 in z dnem 6. 9. 2023 priporočeno oddano na pošto, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 8. 9. 2023,3 v celoti podala umik predloga za izvršbo in predlagala ustavitev izvršbe; - sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 9. 2023 predlogu za umik izvršbe delno ugodilo in ustavilo izvršbo na premičnine in na denarno terjatev.

7. Po prvem odstavku 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Po tretjem odstavku 43. člena ZIZ sodišče v primeru umika ustavi postopek. Po drugem odstavku 76. člena ZIZ sodišče, kadar ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

8. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico (s sklepom o domiku je pridobil naslov za pridobitev lastninske pravice) z upnikovim umikom predloga za izvršbo, ki je bil podan po izvedeni spletni dražbi in po izdanem sklepu o domiku, ni več mogoče poseči v pričakovanje kupca. Takšno stališče je v skladu z odločbama Ustavnega sodišča RS Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 ter ustaljeno sodno prakso.4

9. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 (upnik je umaknil predlog za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o domiku) zavzelo stališče, da sicer kupec na javni dražbi pridobi lastninsko pravico na nepremičnini šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar pa je domik le eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter predstavlja naslov za njeno pridobitev. Pojasnilo je, da kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine, ne pa od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z (v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS Up-35/98 veljavnim) drugim odstavkom 68. člena Zakon o izvršilnem postopku oziroma (sedaj veljavnim in s tem določilom vsebinsko identičnim) drugim odstavkom 76. člena ZIZ, posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z izdanim sklepom o domiku kot naslovom za pridobitev lastninske pravice. V odločbi Up-77/04 (poplačilo upnika po domiku) je Ustavno sodišče RS navedenemu stališču sledilo in odločilo, da pomeni ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, zaradi upnikovega poplačila, po tem, ko je bil sklep o domiku že pravnomočen, nedopusten poseg v pritožnikovo pričakovalno pravico.

10. Neutemeljena je pritožbena teza, da je razlog za spremembo pojasnjene (ustavno) sodne prakse nova ureditev izvršilnega postopka z novelo ZIZ-J. Novela ZIZ-J z uveljavljenima spremembama, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo (zgolj kot) dodaten način prodaje nepremičnine, namreč v varovanju kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.

11. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na v pritožbi citirani sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 1. 9. 2022, ki ga dolžnici v pritožbi povzemata, saj citirana zadeva z obravnavano ni primerljiva, ker gre za drugačno pravno in dejansko situacijo. V citirani zadevi je bilo namreč pravno odločilno, da je upnik umaknil predlog za izvršbo pred izdajo sklepa o domiku (zaradi poplačila), zato je pritožbeno sodišče pritrdilo zaključku sodišča prve stopnje, ki je ustavilo izvršilni postopek, razveljavilo prodajo nepremičnin in zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe izvršbe. V sedaj obravnavani zadevi pa je upnik predlog za umik izvršbe (zaradi poplačila) podal šele po izdanem sklepu o domiku, s katerim je kupec pridobil pravno zavarovano pričakovalno pravico. Tudi sicer je pritožbeno sodišče v prej citirani zadevi poudarilo, da se domik v ustavnosodni praksi izpostavlja kot odločilno dejanje, ki utemelji upravičeno pričakovanje za pridobitev lastninske pravice in je razloge za premislek o tej praksi (v točkah 12 - 13 obrazložitve) nanizalo zgolj dodatno (ne da bi to vplivalo na odločitev o konkretnem primeru). Sodišče prve stopnje je zato v sedaj pritožbeno obravnavanem sklepu pravilno pojasnilo, da zaradi izdanega sklepa o domiku nepremičnin upnikovemu umiku predloga za izvršbo ni v celoti sledilo in izvršbe na nepremičnine ni ustavilo, saj ni pravne podlage, da bi v tej fazi postopka lahko posegalo v pričakovano pravico kupca, da postane lastnik domaknjenih nepremičnin.

12. Nadalje tudi ni pritrditi pritožbenemu očitku o kršitvi 193. člena ZIZ. Niti glede na predhodne ugotovitve niti glede na fazo konkretnega postopka5 ne morejo biti pravno upoštevne pritožbene navedbe, da dolžnici zaradi upnikove prepozne vložitve umika predloga za izvršbo ne bi smeli trpeti posledic, ker sta upnikovo terjatev v celoti poravnali pred opravo javne dražbe že 1. 8. 2023. 13. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ki se glasi na zavrnitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine druge dolžnice. 2 Do 7/16 solastni delež nepremičnin z ID znakom parcel: XXX 1104, XXX 1105 in XXX *193. 3 Iz spisa je razvidno, da je kupec v celoti plačal kupnino in mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izročitvi I 144/2019, I 18/2020 z dne 13. 10. 2023 nepremičnine tudi izročilo; zoper sklep sta dolžnici vložili pritožbo (obe zadnji navedbi sta navajani tudi v pritožbi); o tej pritožbi je sicer bilo že odločeno s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 304/2023 z dne 7. 12. 2023, s katerim je bila pritožba dolžnic zavrnjena in potrjen sklep sodišča prve stopnje o izročitvi nepremičnine. 4 Primerjaj npr. odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3194/2017 z dne 22. 11. 2017 in druge. 5 Po vročitvi sklepa o domiku kupcu dne 12. 9. 2023 je bila pravočasno plačana razlika v kupnini v višini 357,00 EUR, sklep o izročitvi z dne 13. 10. 2023, ki je podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice kupca na nepremičnini, pa je že pravnomočen, s čimer veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče (člen 192/1 ZIZ).