Jedro

Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga dolžnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru druge dolžnice ter sklep z dne 18. 6. 2012 v prvem odstavku IV. točke izreka spremenilo tako, da je plačilo izvršilnih stroškov razdelilo med oba dolžnika (vsak po 63,70 EUR). V preostalem delu je ugovor druge dolžnice zavrnilo, naložilo pa ji je tudi plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 120,21 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjski sklep se iz vseh pritožbenih razlogov (338. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju) po svojem pooblaščencu pritožuje druga dolžnica. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, oziroma da sklep razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, saj bi namesto Zakona o finančnem poslovanju podjetij moralo uporabiti novejši Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na neveljavno podlago, je izpodbijana odločba neobrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Hkrati je sodišče izpodbijani sklep izdalo po sprejetju Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki je razveljavil odgovornost družbenikov po izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije. Zmotna je nadalje ugotovitev sodišča, da je bila druga dolžnica aktiven družbenik izbrisane družbe W., d.o.o. Sodišče je namreč v sklepu z dne 18. 6. 2012 ugotovilo, da je bila pritožnica družbenica družbe B., d.o.o., ki je bila družba izbrisane družbe W., d.o.o., zato na poslovanje izbrisanega dolžnika ni mogla imeti neposrednega vpliva. Meni, da odločba Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 glede dokazovanja pasivnosti pri poslovanju ne zahteva takšnega dokaznega standarda, ki ga je od dolžnice zahtevalo sodišče prve stopnje. Sodišče zato uvaja standard skrbnosti, ki presega standarde dobrega poslovanja podjetij. Tudi sicer je v svojem ugovoru zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, sodišče prve stopnje bi lahko samo sklepalo, da je že s podpisom vlog s strani zakonitega zastopnika družbe, predlagano tudi njegovo zaslišanje. V nasprotnem primeru bi moralo pozvati k dopolnitvi vloge.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa predstavljajo trditve, ki jih je druga dolžnica podala v ugovoru, ker je glede na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) tudi v izvršilnem postopku treba upoštevati prepoved uveljavljanja pritožbenih novot (337. čl. ZPP v zvezi s 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Kot takšne pa se zato štejejo vse tiste trditve v pritožbi, ki ta okvir presegajo, zato jih ni mogoče upoštevati. Druga dolžnica tako v svojem ugovoru ne zanika, da je bila 50 % družbenica izbrisane družbe W., d.o.o., za kar je sodišče prve stopnje izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe. Pri tem je v obrazložitvi sklepa z dne 18. 6. 2012 sicer napačno zapisalo, da je bila druga dolžnica družbenica družbe B., d.o.o (pravilno bi bilo družbe W., d.o.o). Napačen zapis je bil popravljen z izpodbijanim sklepom, njen 50 % delež v izbrisani družbi pa izhaja tudi iz izpiska iz sodnega registra (priloga A42), predloženega s strani upnika. Nedovoljene so zato njene pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na posredno lastništvo družbe W., d.o.o., in ki zmoten zapis v sklepu z dne 18. 6. 2012 skušajo prikazati kot resničen.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je bil prvotni dolžnik izbrisan iz sodnega registra konec leta 2005 po tedaj veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/1999 s spre., v nadaljevanju: ZFPPod), po katerem se šteje, da so družbeniki prevzeli obveznost plačila morebitne preostale obveznosti družbe (27. člen ZFPPod v zvezi s 394. členom tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju: ZGD), razen če se dokaže, da so imeli v družbi zgolj pasivno vlogo v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002. Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 s spre., v nadaljevanju: ZFPPIPP) je sicer na novo uredil pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, vendar se navedeni zakon nanaša le na družbe, ki so bile iz sodnega registra izbrisane po uveljavitvi zakona, tj. po 15. 1. 2008 (50. člen ZFPPIPP). Navedenega zakona tako v konkretnem primeru ni moč uporabiti. To velja tudi za kasneje sprejeti Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 87/11, v nadaljevanju: ZPUOOD), ki odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb ukinja le glede družb, ki so bile izbrisane po 17. 11. 2011 (18. člen ZPUOOD). Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je zato neutemeljen.

6. Nepravilna je nadalje pritožnikova interpretacija odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9. oktobra 2002, ki je prenehanje veljavnosti četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod omejila le na aktivne družbenike, status aktivnega oziroma pasivnega družbenika pa prepustila dokazovanju v sodnem postopku. V skladu z navedeno odločbo je presoja o statusu družbenikov prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme, podrobneje obrazloženo v 50. točki obrazložitve ustavne odločbe). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti (1).

7. V konkretnem primeru druga dolžnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala) pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo. Njen polovičen delež v izbrisani družbi tudi po stališču pritožbenega sodišča nudi zakonsko možnost vpliva na poslovanje in vodenje družbe (npr. možnost zahtevanja sklica skupščine in sodelovanja na njej, pravica zahtevati informacije o zadevah družbe, vpogled v poslovne knjige, pravica zahtevati prenehanje družbe, itd.). Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika drugega dolžnika moralo zaslišati, čeprav njegovo zaslišanje v postopku ni bilo predlagano. V skladu z 212. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbija dokaze in navedbe nasprotnika. Dolžnica zato v smislu strogih pogojev citirane Ustavne odločbe ni uspela dokazati pasivne vloge v izbrisani družbi, zaradi česar je v skladu s 24. členom ZIZ v zvezi s 27. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) odgovorna za njene obveznosti.

8. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane odločitve ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) O tem tudi obširna sodna praksa, npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 317/2005 in II Ips 88/2008, sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 827/2008 , Višjega sodišča v Celju I Ip 616/2008 z dne 14. 1. 2009.