Jedro

Sodišče prve stopnje je o višini izvedenine odločilo v nasprotju z materialnim pravom.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "1. Zavodu za raziskavo materiala, Ljubljana, Dimičeva 12, Ljubljana, se priznajo stroški v znesku 116.450,00 SIT na podlagi računa 982373, z dne 30.10.1998. 2. Tožena stranka je dolžna plačati stroške izdelave izvedeniškega mnenja v znesku 116.450,00 SIT na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 50100-695-45559, v osmih dneh pod izvršbo."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvedencu Zavodu za raziskavo materiala iz Ljubljane, priznajo stroški v znesku 193.830,00 SIT ter da je tožena stranka dolžna tolikšen znesek plačati na račun sodišča v osmih dneh.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb ZPP in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da izvedensko mnenje ni bilo opravljeno tako, da bi izvedenec sploh lahko zahteval plačilo izvedenine, poleg tega je pri izdelavi svojega mnenja presegel vse normalne in razumne roke. Zato bi mu sodišče moralo že iz tega razloga odreči stroške izvedenine. Prav tako je moč ugotoviti, da izstavljen račun ni v skladu s točkovno tarifo za plačilo storitev sodnih izvedencev.

Izvedenec ni opravil vseh v specifikaciji zajetih postavk, prav tako je te obračunal previsoko.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določbi 256. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) ima izvedenec med ostalim pravico zahtevati povrnitev nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS št. 61/97 - v nadaljevanju pravilnik). Kljub temu, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sklicuje na določila tega pravilnika, pa je o višini izvedenine odločilo deloma v nasprotju z njimi, na kar se utemeljeno sklicuje pritožba. Izvedencu je priznalo za študij spisa 150 točk po 7. členu pravilnika, kar je preveč, glede na to, da je spis takrat obsegal manj kot 50 strani in je bil izvedenec upravičen le do plačila 75 točk. Izvedenec je v specifikaciji računa na list. št. 61 spisa priglasil za zbiranje in proučevanje zbrane dokumentacije 75 točk, do česar pa ni upravičen, saj iz vsebine izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi takšno delo tudi opravil. Pri postavki "ogledi z meritvami" je izvedenec predlagal nagrado 1200 točk in tudi v tem delu mu je prvostopno sodišče nekritično sledilo, saj je za tri oglede nad tri ure, kolikor jih je označil v specifikaciji, upravičen največ do trikrat po 250 točk (8. člen pravilnika), kar znese 750 točk. Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je izvedenec priglasil 650 točk, kar tudi ni v skladu z 9. točko pravilnika, saj gre po oceni pritožbenega sodišča za zahtevno izvedensko mnenje (in ne za zelo zahtevno), za kar se lahko prizna le 500 točk. Seštevek priznanih postavk torej znese 1325 točk, upoštevaje vrednost točke po 6. členu pravilnika, ki je usklajena z odvetniško tarifo, ter znaša 87,40 SIT, pa je vrednost nagrade 115.805,00 SIT, skupaj z administrativnimi stroški 645,00 SIT pa 116.450,00 SIT.

Zaradi napačne uporabe določb pravilnika je sodišče druge stopnje sklep o odmeri nagrade izvedencu ter o naložitvi plačila izvedenine toženi stranki spremenilo tako, da se izvedencu prizna, toženi stranki pa naloži v plačilo nižji znesek, kot v izpodbijanem sklepu (4. točka 373. člena ZPP/77 v zvezi s 3. točko 380. člena ZPP/77).

Kar se tiče pritožbenega očitka o nerazumno dolgem roku izdelave izvedenskega mnenja, se pritožbeno sodišče s tem sicer strinja, kljub temu, da sodišče prve stopnje v sklepu o postavitvi izvedenca ni določilo roka izdelave izvedenskega mnenja, vendar je ravnanje izvedenca deloma mogoče opravičiti, kot izhaja iz izvedenskega mnenja v spisu, s tem, da je bilo opravljeno v tem obdobju več ogledov nepremičnine s posnetki izmer.