Jedro

Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.

Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediča D. D. in E. E. nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo: da zapustnikovo premoženje obsega dobroimetje na srebrnem računu pri Banki, d. d., s saldom na dan 11. 2. 2014 v višini 786,64 EUR, ter 260 vrednostnih papirjev oznake X; da zapustnik ni zapustil oporoke, zato je nastopilo zakonito dedovanje; da sta se dedinji A. A. in B. B. dedovanju odpovedali z izročilno pogodbo in sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 7. 7. 2004; da je dedič C. C. dedno odpravljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Krškem I P 2/2019 z dne 15. 9. 2020; da sta se dediča D. D. in E. E. priglasila k dedovanju in sprejela zakonita dedna deleža. Sodišče je nadalje za dediča na podlagi zakona po pokojnem F. F. razglasilo zapustnikovega sina D. D. in zapustnikovo hči E. E., vsakega do ½ zapuščine.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič D. D. (pritožnik) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo. Uvodoma pojasnjuje, da je prišlo do položaja, ko je glede 260 vrednostnih papirjev oznake X dedič poskušal zadevo urediti sam, klical ga je pooblaščenec, ki se je predstavil kot pooblaščenec Centralne klirinške družbe, v resnici pa je šlo za posrednika G. G., ki je na podlagi izročilne pogodbe in obvestila dedičem z dne 1. 10. 2020 izvedel prenos vrednostnih papirjev na fiduciarni račun odvetnika H. H. Prišlo je torej do vnovčitve vrednostnih papirjev, denarna sredstva dedič hrani na računu in bo po zaključenem postopku dedinji izplačal pripadajoči delež. Nenavadno je, na kakšen način je KDD lahko prodala omenjeni delež, ko (še) ni bil imenovan skrbnik za poseben primer.

Pritožnik meni, da je sodišče napačno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je glede izročilne pogodbe in razpolaganja v tej pogodbi štelo, da je določilo vsebinsko nedoločeno in pogodbeno neizvršljivo, tako da je treba izpeljati zapuščinski postopek in dedovanje izvesti po pravilih dedovanja na podlagi zakona. S tem se ne strinja, saj je že izpostavil, da je bila dedinja z izročilno pogodbo v celoti dedno odpravljena. Še bolj ključno pa je dejstvo, da je šlo za oporočno razpolaganje in bi bila E. E. upravičena zgolj do nujnega deleža glede na vrednostne papirje. Opredelitev v izročilni pogodbi bi bilo treba upoštevati kot oporoko.

3. Dedinja E. E. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik D. D. je bil v tem zapuščinskem postopku dne 23. 12. 2021 imenovan za upravitelja zapuščine po pokojnem F. F., z namenom prenosa 260 vrednostnih papirjev zapustnika z oznako X, vpisanih na računu pri KDD, d. d., iz KDD, d. d. na izbrano borzno posredniško hišo. Kot izhaja iz pojasnil v pritožbi, je že pred izdajo sklepa z dne 23. 12. 2021 prišlo do vnovčitve vrednostnih papirjev in denarna sredstva iz tega naslova dedič hrani na računu ter bo po zaključenem dednem postopku sodedinji izplačal pripadajoč dedni delež. Takšnemu postopanju dedinja E. E. nasprotuje, za preizkus izpodbijanega sklepa pa navedeno ni relevantno. Premoženje zapustnika namreč preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji oznake X (ne pa denarna sredstva), pravilna.

6. Pritožbena navedba, da je sodišče napačno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je določilo in razpolaganje v izročilni pogodbi (v korist pritožnika) opredelilo kot vsebinsko nedoločeno in pogodbeno neizvršljivo, ter štelo, da je treba izpeljati zapuščinski postopek in dedovanje izvesti po pravilih dedovanja na podlagi zakona, ni utemeljena. Dediči so v postopku navedli, da zapustnik oporoke ni napravil. Pritožnik pritožbo opira na zadnji odstavek 2. člena izročilne pogodbe in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sklenjenega v obliki notarskega zapisa (SV-332/04 z dne 7. 7. 2004). V zadnjem odstavku 2. člena je namreč navedeno, da po svoji smrti izročevalec F. F. zapušča svojemu sinu D. D. vse svoje premičnine, eventuelna denarna sredstva in morebitne vrednostne papirje, ki bi obstajali ob njegovi smrti. Glede na takšno določilo je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je to nedoločno in pogodbeno neizvršljivo in je bilo zato treba za obstoječa denarna sredstva in vrednostne papirje izpeljati zapuščinski postopek, pravilna. Nenazadnje sta s tem soglašala tudi oba dediča po izpodbijanem sklepu, saj je D. D. zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker zapustnik ni zapustil premoženja (sklep D 44/2014 z dne 2. 11. 2020), vložil pritožbo in predlagal izdajo sklepa o dedovanju glede denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, s tem je v odgovoru na pritožbo soglašala tudi E. E., zato je sodišče prve stopnje navedeni sklep z dne 2. 11. 2020 razveljavilo.

7. Neutemeljena je tudi navedba, da je treba naklonilo dediču v navedenem členu pogodbe upoštevati kot oporoko. Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.1 Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da je treba dedovanje izvesti po pravilih dedovanja na podlagi zakona in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

8. Neutemeljeno pa pritožnik navaja tudi, da naj bi bila z izročilno pogodbo dedinja E. E. v celoti dedno odpravljena. To trditev je pred sodiščem prve stopnje podal v vlogi z dne 21. 7. 2021, predhodno pa trditev E. E., da je šlo pri izročilni pogodbi po vsebini za odplačno pogodbo, ni prerekal. Po njegovi trditvi o dedni odpravljenosti E. E. je sodišče pritožnika pozvalo, da pojasni, zakaj meni, da je dedinja dedno odpravljena in poda konkretizirane trditve o obstoju in vrednosti daril, danih dedinji, ki bi zatrjevanja o dedni odpravljenosti potrjevala. V odgovoru na zahtevo sodišča je nato pritožnik navedel le, da je bilo dogovorjeno, da se v okviru izročilne pogodbe nepremičnina izroči E. E., da stroške plačuje oče sam, pritožnik pa je plačeval za stroške bivanja, zato v resnici z izročilno pogodbo ni prišlo do poračuna izročnine s prejeto nepremičnino in E. E. za izročeno premoženje ni plačala nikakršnih zneskov, ki bi predstavljali nasprotno dajatev. Zgolj s temi navedbami pritožnik svojih trditev ni ustrezno konkretiziral, saj je povzel le del pogodbenega določila o poračunanju izročnine, glede katere iz izročilne pogodbe izhaja, da je izčrpana z ocenjeno vrednostjo stroškov E. E. in pritožnika, konkretnih navedb o obstoju in vrednosti daril E. E. pa ni podal.2

9. Glede na navedeno torej pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD).

10. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD nosita pritožnik in dedinja E. E. vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej tudi 103. člen Zakona o dedovanju (ZD) o neveljavnosti dednih pogodb. 2 Pritožnik predhodno, kot je bilo pojasnjeno, navedb, da gre za odplačno pogodbo, ni prerekal, zato je bil na pravdo s sklepom z dne 1. 10. 2018 v zvezi s sklepom višjega sodišča z dne 21. 11. 2018 napoten le C. C., ne pa tudi pritožnik.