Jedro

Sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 108. člena ZPP poziva na dopolnitev ali popravo predloga za taksno oprostitev, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (prim. tretji odstavek 12. člena ZST-1), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo oz. takšnih okoliščin sploh ne navede.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. I Pg 33/2018 z dne 20. 11. 2018 (I. točka izreka) in toženi stranki sodno takso odložilo najdlje za obdobje 12 mesecev oz. do pravnomočnosti odločitve pritožbenega sodišča v pritožbenem postopku, v kolikor bo to dejstvo nastopilo prej (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. V pritožbi izpostavlja svojo insolventnost in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja, očita sodišču prve stopnje, da ni vpogledalo v knjigo sklepov, iz katere je jasno razvidno finančno stanje tožene stranke, in navaja, da je ostale razloge za taksno oprostitev navedla že v dopolnitvi predloga za oprostitev sodne takse. Izpostavlja še, da je sodišče prve stopnje ni pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks se glede na določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na dopolnitev predloga za oprostitev sodne takse, ki ga je podala v zvezi s predlogom za taksno oprostitev v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, niti ni podala navedb, ki jih je podala v prej navedenem predlogu. Pritožbeno sklicevanje na to dopolnitev oz. pravilneje na dejstva in dokaze v tej vlogi torej predstavlja pritožbeno novoto, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena, saj pritožnica ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Iz istih razlogov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto tudi pritožbeno sklicevanje pritožnice na izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja in insolventnost. Pritožnica namreč tudi glede tega ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da zgolj pavšalno sklicevanje na izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja ne zadošča, saj pritožnica ni z ničemer pojasnila, kako ti ukrepi (če sploh) vplivajo na njeno zmožnost plačila sodne. Prav tako pa tudi zgolj dejstvo, da naj bi bila tožena stranka insolventna, ni dovolj za izkaz njene nezmožnosti plačila sodne takse. Če bi bila to takšna okoliščina, ki bi že sama po sebi upravičevala oprostitev plačila sodnih taks, bi takšno oprostitev uredil že sam zakonodajalec v določbah, ki urejajo taksne oprostitve na podlagi zakona (prim. 10. člen ZST-1), pa tega ni storil.1

7. V zvezi s tem tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje samo vpogledati v elektronsko knjigo sklepov z dne 1. 2. 2019. Pritožnica v pritožbi sicer ni točno opredelila za kakšno knjigo sklepov naj bi pri tem šlo, vendar pa je iz priloženega sklepa z dne 1. 2. 2019 mogoče zaključiti, da naj bi šlo pri tem za knjigo sklepov edinega družbenika tožene stranke po drugem odstavku 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Knjiga sklepov družbenika ne predstavlja obstoječe zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1. Tega pa ne more spremeniti morebitna slučajna pojava podatkov, ki se nanašajo na premoženjsko, finančno oz. likvidnostno stanje pravne osebe, v nekaterih posameznih sklepih. Takšni podatki namreč praviloma niso nujni sestavni del sklepov družbenika o zadevah iz 505. člena ZGD-1. 8. Ni utemeljeno tudi stališče pritožnice, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi predloga za oprostitev sodne takse. Sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 108. člena ZPP poziva na dopolnitev ali popravo predloga za taksno oprostitev, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (prim. tretji odstavek 12. člena ZST-1), ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo oz. takšnih okoliščin sploh ne navede. V takšnem primeru namreč določba 108. člena ZPP ne pride v poštev.2 Po 212. členu ZPP mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ustrezne navedbe, ki bi utemeljevale nezmožnost plačila sodne takse, bi morala podati tožena stranka sama in zanje predložiti ustrezne dokaze.

9. Po tretjem odstavku v zvezi s prvim in drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki je pravna oseba, oprosti plačila sodnih taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oz. jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek istega člena ne določa drugače. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

10. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je imela na dan 6. 2. 2019 (torej na dan vložitve predloga za taksno oprostitev) na računu sredstva v višini 4.119,36 EUR (na dan 3. 3. 2019 pa celo 14.979,41 EUR). Glede na to, da pritožnica ni podala nobenih konkretiziranih trditev, da s temi sredstvi, ki, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, znašajo bistveno več, kot pa sodna taksa, ki znaša 675,00 EUR, ne more plačati, oz. da bo v primeru plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost, že ta ugotovitev zadošča za zaključek, da pritožnica sodno takso lahko plača naenkrat in v celotnem znesku.

11. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je ob upoštevanju prepovedi spremembe odločbe v škodo stranke, ki se je edina pritožila (359. člen v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 516/2016 z dne 14. 6. 2016 in opr. št. I Cpg 1349/2016 z dne 20. 12. 2016. 2 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 939/2018 z dne 17. 12. 2018 in opr. št. I Cpg 888/2018 z dne 11. 2. 2019.