Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja z dne 3. 2. 2021 zavrglo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začne postopek osebnega stečaja nad dolžnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja, v katerem je podal tudi predlog za odpust obveznosti, z utemeljitvijo, da dolžnik nima premoženja in prejemkov, iz katerih bi se oblikovala stečajna masa, ter da prav tako ne more doseči odpusta obveznosti, nastalih do začetka postopka osebnega stečaja. Ugotovilo namreč je, da se je nad dolžnikom že vodil postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000, v katerem je sodišče s sklepom z dne 30. 5. 2014 postopek odpusta obveznosti ustavilo in dolžnikov predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Od pravnomočnosti navedenega sklepa, to je od dne 19. 6. 2014, pa do vložitve ponovnega predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. 5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, ki se je vodil pod opr. št. St 000, s sklepom St 000 z dne 30. 5. 2014 postopek odpusta obveznosti ustavilo, ker je ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni bil dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Ugotovilo je, da je bil pri dolžniku opravljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil zaključen z odmerno odločbo z dne 27. 5. 2011, v tem nadzoru pa so bile ugotovljene nepravilnosti, zaradi česar so bile dolžniku dodatno obračunane obveznosti v skupnem znesku 50.323,87 EUR iz naslova DDV za obdobje november 2010. Navedlo je, da iz dopisa Davčne uprave RS, Davčnega urada Maribor št. Dt 000/2014 z dne 2. 4. 2014 izhaja, da je dolžnik dne 14. 2. 2011 dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznosti v znesku 50.323,87 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je torej smiselno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka sedaj veljavnega 399. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom in 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbe 399. člena ZFPPIPP. Navaja, da v skladu z 2. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let: - če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, - če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384. 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena ali - če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu tega zakona.

Trdi, da v njegovem primeru ne gre za nobenega izmed zakonsko taksativno naštetih razlogov, saj je bil predlog za odpust obveznosti dolžniku zavrnjen iz razloga iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

8. Po določbi 399. člena ZFPPIPP, ki je veljala v času izdaje sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (30. 5. 2014), odpust obveznosti ni bil dovoljen: 1) če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano, 2) če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR, 3) če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let in 4) če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolnil svoje obveznosti.

9. Z novelo ZFPPIPP-G (Uradni list RS, št. 27-1076/2016), ki je začela veljati 26. 4. 2016, pa je bil 399. člen ZFPPIPP, v katerem so določene ovire za odpust obveznosti, spremenjen tako, da odpust obveznosti ni dovoljen, iz razlogov, navedenih v zgoraj citirani 2. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ter v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Poleg tega odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (zloraba pravice do odpusta obveznosti).

V skladu z določbo 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP pa velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, med drugim, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR.

10. Določbe spremenjenega 399. člena ZFPPIPP se v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-G uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bi začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti. V danem primeru se torej navedene določbe nedvomno uporabljajo, saj je dolžnik (nov) predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti vložil po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G. 11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let. 12. Pritožba dolžnika v tem delu torej ni utemeljena.

13. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in prejemkov, iz katerih bi se oblikovala stečajna masa. Trdi, da prejema pokojnino v višini cca. 1.070,00 EUR, tako da se v skladu z veljavno zakonodajo del njegovih prejemkov zliva v stečajno maso. Višina teh pa je takšna, da bodo z njo zagotovo pokriti vsaj stroški stečajnega postopka in predvideva, da tudi del njegovih obveznosti.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je postopek osebnega stečaja, ki se je vodil nad dolžnikom pod opr. št. St 000, končal s sklepom z dne 3. 3. 2020. Upravitelj je v končnem poročilu z dne 28. 2. 2020 navedel, da je bilo v stečajnem postopku unovčeno vse premično premoženje dolžnika, nepremično premoženje pa je po devetih neuspešnih poskusih prodaje prevzel ločitveni upnik s prvim vrstnim redom poplačila njegove zavarovane terjatve za prevzemno vrednost 110.000,00 EUR. Dolžnik torej ob zaključku postopka osebnega stečaja unovčljivega premoženja ni več imel. 15. Tudi v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je ponovno vložil dne 4. 2. 2021, je navedel, da nima nobenega premoženja, da pa prejema pokojnino v višini 970,00 EUR. Stanje premoženja dolžnika se od končanja stečajnega postopka St 000, to je od meseca marca 2020, pa do vložitve novega predloga ni spremenilo. Pokojnino je dolžnik prejemal tudi že tekom prejšnjega postopka osebnega stečaja, zoper sklep o končanju stečajnega postopka pa se niti ni pritožil. Višina pokojnine, ki jo izkazuje (1.070,00 EUR), bi res zadoščala za kritje stroškov stečajnega postopka, ni pa mogoče zaključiti, da bi bilo iz zneska, ki bi se iz pokojnine natekel v stečajno maso, mogoče poplačati vsaj takšen del njegovih obveznosti (te po njegovih navedbah znašajo 437.443,92 EUR), da bi bilo postopek osebnega stečaja, glede na to, da dolžnik odpusta obveznosti zaenkrat še ne more doseči, smiselno voditi.

16. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).