Jedro

Obdolženec naj bi skupaj z dvema mladoletnikoma v časovnem razdobju približno ene ure sredi Ljubljane v večernih urah, ko je na cesti še veliko ljudi, izvršil dve kaznivi dejanji ropa po 3. odst. 168. člena KZ RS in kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja po 2. odst. 222. člena KZ RS. Ravnanje storilcev po obsegu in brutalnosti močno presega običajne meje nasilja na ulicah, ki jih sodišča obravnavajo. Zaradi navedenega in spričo naraščanja tovrstne kriminalitete z elementi nasilja, na katero je javnost še posebno občutljiva, ni neutemeljena ocena sodišča prve stopnje, da utegnejo okoliščine in način storitve kaznivih dejanj povzročiti vznemirjenje javnosti in to v takšnem obsegu, da bi bil oviran kazenski postopek.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. J. S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Temeljnega sodišča v, enote v je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odst. 265. člena ZKP tudi po vložitvi obtožnice obd. J. S. podaljšal pripor iz pripornega razloga po 4. tč. 2. odst. 191. člena ZKP.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in pripor zoper obdolženca odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče v v tej fazi kazenskega postopka ne vidi razlogov za odpravo pripora zoper obd. J. S., ki je obtožen treh kvalificiranih oblik kaznivih dejanj, storjenih v skupini: kaznivega dejanja ropa po 3. odst. 168. člena KZ RS, neprimernega poskusa kaznivega dejanja ropa po 3. odst. 168. člena KZ RS v zvezis členom 20 KZ SFRJ in kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 2. odst. 222. člena KZ RS.

Iz doslej zbranega dokaznega gradiva izhaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec skupaj še z dvema mladoletnikoma v časovnem razdobju približno ene ure sredi mesta in v večernih urah, ko je bilo na cesti še velikoljudi, izvršil vsa tri omenjena kazniva dejanja. Po navedbah obtožbe naj bi skupina storilcev ustavljala oškodovance, jih pretepala, brcala, se fizično izživljala nad njimi in v posameznih primerih tudi jemala denar, pri čemer naj bi vodilno vlogo imel ravno obdolženec. Po obsegu in brutalnosti opisano ravnanje vsekakor presega običajne meje nasilja na ulicah, ki jih obravnavajo sodišča. Zaradi navedenega in spričo naraščanja tovrstne kriminalitete z elementi nasilja, na katero je javnost še posebje občutljiva, ni neutemeljena ocena sodišča prve stopnje, da bi utegnilo opisano ravnanje vznemiriti javnost in to do te mere, da bil oviran kazenski postopek.

Kljub temu, da je priporni razlog iz 4. tč. 2. odst. 191. člena ZKP tako v teoriji kot tudi v praksi kritiziran in da bo v novem zakonu o kazenskem postopku, ki se pripravlja, ta določba bistveno spremenjena (poročevalec DZ št. 22) je treba poudariti, da veljavni Zakon o kazenskem postopku še vedno dopušča uporabo tega pripornega razloga v praksi in da le-ta tudi ni v nasprotju z določbo 20. člena Ustave Republike Slovenije.

Po navedenem in ker tudi drugi razlogi, s katerimi zagovornik izpodbija obstoj zakonskih pogojev za odreditev pripora, niso sprejemljivi je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP KZ SFRJ) je podana v 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne stavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91/1).