Jedro

Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.

Izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), je formalno (in ne materialnopravno) pomanjkljiv.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo z dne 23. 3. 2012 (I. točka izreka sklepa) in odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za izvršbo (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ima do dolžnika terjatev na podlagi izvršilnega naslova, Sporazuma o zavarovanju terjatve v notarskem zapisu z dne 11. 11. 2002. S sklenitvijo sporazuma se je dolžnik strinjal in pristal na njegovo neposredno izvršljivost. V 7. členu Pogodbe o dodelitvi dolgoročnega posojila za financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah št. X z dne 6. 11. 2002, ki je sestavni del izvršilnega naslova, pa je določeno, da upnik lahko v primeru nerednega plačevanja posojila odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh prejetih sredstev z obrestmi in stroški. Dolžnik posojila ni plačeval redno, po več opominih je upnik zato odstopil od pogodbe. V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Predmetni notarski zapis je vseboval vse sestavine. V času sklenitve notarskega zapisa veljavni 20. člen ZIZ je določal, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Ista določba je določala tudi, da se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi, notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Sodna praksa je takrat oblikovala stališče, da mora upnik v primeru dogovora o takojšnji zapadlosti terjatve, če upnik zamudi s plačilom, v predlogu za izvršbo konkretizirati izvršljivost in ponuditi ustrezne dokaze. Če je sodišče prve stopnje menilo, da upnikov predlog v tej smeri ni popoln, bi moralo upnika pozvati k njegovi dopolnitvi. Prestrogi obličnosti in teži dokaznega bremena na strani upnika je sledila sprememba 20. člena ZIZ z novelo ZIZ-C, po kateri za izkaz zapadlosti zadošča upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi izjave dolžniku (20.a člen ZIZ). Tej zahtevi je upnik v celoti zadostil. Določba 20.a člena ZIZ je postopkovna določba, ki velja za vse izvršilne postopke, začete po uveljavitvi ZIZ-C, po 40. členu ZIZ-C pa se tudi vsi postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo ZIZ-C, nadaljujejo in dokončajo po določbah ZIZ-C. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da se v konkretnem primeru 20.a člen ZIZ ne more uporabiti, ker dolžnik ob sklepanju sporazuma ni bil pravilno opozorjen. Opozorilo v tej smeri ni bilo mogoče, ker ga zakon ni določal. Določba 20.a člena ZIZ pa ni materialna določba, ki bi vplivala na razmerje upnika in dolžnika, temveč je procesne narave, njen namen je v določitvi procesnih predpostavk za utemeljen predlog za izvršbo. Procesne predpostavke vlog pa se presojajo po času vlaganja vloge. Sodišče je torej napačno uporabilo pravo, stališče je napačno in brez pravne podlage ter v nasprotju z namenom novele ZIZ-C, zato upnik predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Upnik je 23. 3. 2012 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa z dne 11. 11. 2002, kot izvršilnega naslova. Notarski zapis je lahko izvršilni naslov, če je izvršljiv (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Tako je določal drugi odstavek 20. člena ZIZ, ki je veljal v času sestave notarskega zapisa, enako določbo pa vsebuje tudi prvi odstavek 20.a člena ZIZ, uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C, veljaven od 4. 3. 2006), ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo.

6. Glede na zakonsko spremembo ureditve izvršljivosti notarskega zapisa (glede načina dokazovanja zapadlosti iz notarskega zapisa izhajajoče terjatve, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu), je najprej treba odgovoriti na vprašanje, po katerih zakonskih določbah je treba presojati, ali je notarski zapis izvršilni naslov v skladu s 17. členom ZIZ. ZIZ-C je v prehodni določbi 40. člena določal, da začnejo določbe te novele veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS, kar pomeni, da glede na datum vložitve predloga za izvršbo veljajo tudi za obravnavani primer. Vendar pa se takšna določila lahko nanašajo le na procesne pravice in položaj strank v izvršilnih postopkih in ne morejo posegati v materialna upravičenja, ki so jih pridobile stranke pod pogoji in na način, kot so ga določale določbe ZIZ v času njihovega nastanka, ko so opredeljevale način in pogoje za pridobitev in ustvaritev izvršilnega naslova. Neutemeljene so zato upnikove pritožbene navedbe, da 20.a člen ZIZ predstavlja zgolj procesno določbo.

7. Glede na navedeno se zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.

8. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, notarski zapis, ki je podlaga za predmetno izvršbo, takega opozorila oziroma seznanitve ne vsebuje, zato se izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova v smislu 17. člena ZIZ presoja po merilih, ki jih je določal v času nastanka tega notarskega zapisa veljaven ZIZ v 20. členu. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi zaključilo, da upnik zapadlosti terjatve ni izkazal z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino, saj je priložil le obvestilo dolžniku o odstopu od posojilne pogodbe in dokazilo, da je to obvestilo dolžniku tudi poslal, to pa, kot že rečeno, v konkretnem primeru za dokazovanje zapadlosti celotne terjatve iz notarskega zapisa ne zadošča. 9. Kljub pravilnosti takega stališča sodišča prve stopnje pa je odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo, posledično pa tudi odločitev o stroških, napačna. Kot pritožbeno pravilno opozarja upnik, bi ga sodišče prve stopnje, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, moralo pozvati k dopolnitvi predloga po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot se je že opredelilo Vrhovno sodišče RS(1), je namreč izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv – gre torej za procesno in ne materialnopravno predpostavko izvršbe.

10. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje z obravnavanim predlogom za izvršbo ravnati kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, naj ga dopolni z ustreznim dokazilom o zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa (v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine) ter mu za to tudi določiti ustrezen rok (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa in na katero je upnik tudi utemeljeno opozoril v pritožbi.

11. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo v nadaljevanju postopka s predlogom za izvršbo postopati kot z nepopolno vlogo.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

(1) Občna seja Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 6. 2004, prim. tudi Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 107/2004 z dne 11. 1. 2005.