Jedro

Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega sicer ZPP določa dve izjemi, in sicer primere, ko stranke ne zastopa odvetnik ali pravnik s pravosodnim izpitom ter je okoliščino, da je stranka vlogo poslala nepristojnemu sodišču, mogoče pripisati njeni nevednosti, ter primere, ko je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.

O očitni pomoti lahko govorimo, ko je na vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa na pisemski ovojnici; gre torej za t. i. lapsus in ne za neznanje ali neskrbnost. Sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 160018/2013 z dne 9. 10. 2013 obdržalo v celoti v veljavi tako, da je toženka dolžna tožnici v 8 dneh poravnati 549,00 EUR s pripadajočimi obrestmi in izvršilne stroške 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2013 dalje (I. točka izreka) in toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnice v znesku 86,05 EUR, v primeru zamude, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obresti (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je brez navedbe pritožbenih razlogov (smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) vložila laično pritožbo toženka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je nedopustna (prepozna).

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po določbi tretjega odstavka 458. člena ZPP je v sporih majhne vrednosti pritožbo treba vložiti v osmih dneh od vročitve izpodbijane sodbe. Vložitev pritožbe je vezana na prekluzivni rok - šteje se, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP).

6. Vloga je torej pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Pritožba zato praviloma nima pravnih učinkov, če je bila vložena pri nepristojnem sodišču in do preteka pritožbenega roka ni bila izročena pristojnemu sodišču. Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tako za primer napake pri stvarni in krajevni pristojnosti, za napake pri vrsti sodišča kot tudi za napako pri funkcionalni pristojnosti. Vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega sicer ZPP v osmem odstavku 112. člena določa dve izjemi, in sicer primere, ko stranke ne zastopa odvetnik ali pravnik s pravosodnim izpitom ter je okoliščino, da je stranka vlogo poslala nepristojnemu sodišču, mogoče pripisati njeni nevednosti, ter primere, ko je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (o očitni pomoti lahko govorimo, ko je na vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa na pisemski ovojnici; gre torej za t. i. lapsus in ne za neznanje ali neskrbnost).(1) Tudi sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo.(2) V obravnavani zadevi je bila toženka v pravnem pouku izpodbijane sodbe jasno in izrecno poučena, da mora pritožbo vložiti pri „tem“ sodišču, torej pri sodišču, ki je sodbo izdalo, zato ni mogoče govoriti o nevednosti. Prav tako tudi ni razvidno, da bi šlo pri pritožnici za očitno pomoto, saj je pritožba (in vloga) tako naslovljena kot tudi poslana na nepristojno sodišče - Okrajno sodišče v Trbovljah.

7. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila izpodbijana sodba toženki vročena 18. 2. 2015 (poizvednica na list. št. 81 in 82), osemdnevni pritožbeni rok je iztekel v četrtek, 26. 2. 2015. Pritožba je bila sicer poslana priporočeno dne 26. 2. 2015, vendar na nepristojno sodišče. K nepristojnemu sodišču je pritožba prispela šele 27. 2. 2015, kar pomeni, da je posledično tudi na pristojno sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani) prispela prepozno (najhitreje istega dne 27. 2. 2015, kar je že po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka). Višje sodišče pritožbe zato ni vsebinsko obravnavalo, temveč jo je na podlagi prvega odstavka 352. člena ZPP zavrglo.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka toženke je odpadel, ker jih ni priglasila (163. člen ZPP). Odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožnica pa ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča in stroškovno ni bil potreben, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

9. Zoper navedeni sklep ima toženka možnost revizije (tretji odstavek 384. člena ZPP).

Op. št. (1): Vrhovno sodišče se je že izreklo, da ne gre za očitno pomoto, kadar je bila vloga ne samo napačno vložena, temveč tudi napačno naslovljena (glej sklep III Ips 178/2006 z dne16.1.2007, tako tudi II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003; II Ips 445/2003 z dne 30.9.2004; opr. št. III Ips 41/2003 z dne 22.2.2005. Tudi iz sklepa II Ips 734/2006 z dne 30. 8. 2007 izhaja, da je očitno pomoto potrebno razlagati ozko in je ni mogoče pripisati, ko gre za neskrbno ravnanje.

Op. št. (2) tako tudi III Ip 5114/2013, prim. A. Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 464 in 465.