Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnikovega ugovora po mnenju pritožbenega sodišča ne gre obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), saj ne vsebuje dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki bi nastopila po nastanku sklepa o izvršbi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 16.07.2000 zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot prepozen. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da se strinja, da je za nekaj dni zamudil rok za "pritožbo" (pravilno: ugovor), vendar ga zaradi bolezni ni uspel pravočasno napisati. Dokazilo o odsotnosti z dela lahko dostavi naknadno. Pritožba ni utemeljena. Iz povratnice, pripete k sklepu pri redni št. 4 izhaja, da je bil sklep o izvršbi s prilogami dolžniku vročen dne 7.4.2000. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 3. odst. 9. čl. določa, da je potrebno ugovor vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Zadnji dan ugovornega roka je bila sobota dne 15.4.2000, zato se je ugovorni rok na podlagi 4. odst. 111. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ iztekel v ponedeljek dne 17.4.2000. Dolžnik je ugovor poslal po pošti priporočeno dne 19.4.2000 (redna št. 5), torej dva dni po izteku roka. Zato je ugovor prepozen. Dolžnikovega ugovora po mnenju pritožbenega sodišča tudi ne gre obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. čl. ZIZ), saj ne vsebuje dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki bi nastopila po nastanku sklepa o izvršbi, to je po 31.3.2000. V zvezi s pritožnikovimi navedbami, da je rok za ugovor zamudil zaradi bolezni, pritožbeno sodišče dodaja: bolezen kot subjektivna okoliščina bi sicer utegnila biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. odst. 116. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker pa je objektivni rok tridesetih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v času vložitve pritožbe že potekel, dolžnik vrnitve v prejšnje stanje ne more več zahtevati (3. odst. 117. čl. ZPP v zvezi z 2. tč. 1. odst. 493. čl. ZPP). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.