Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsak sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je dovoljena pritožba, mora biti obrazložen.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 2 razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom združilo dva postopka v enotno obravnavanje ter da se postopek v združeni zadevi prekine do prevzema s strani stečajne upraviteljice mag. J. D. 2. Zoper točko 2 izreka o prekinitvi postopka se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter nasprotno tožbo zavrže. V pritožbi tožnik navaja, da ni jasno, zakaj je sodišče brez ustreznega sklepa postopka najprej razdružilo, kasneje pa ponovno združilo v enotno obravnavanje. V pritožbi zoper prekinitev postopka pa tožnik navaja, da je sklep neobrazložen in nima nikakršnih razlogov in sklepa ni mogoče preizkusiti. Sicer je sklep nepravilen in nezakonit in bi moralo sodišče prve stopnje zavreči tožbo.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Vsak sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je dovoljena pritožba, mora biti obrazložen (prvi odstavek člena 363 ZPP). Ker sodišče prve stopnje sklepa, s katerim je prekinilo postopek, ni obrazložilo, se ga ne da preizkusiti in je s takim postopanjem sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP in je bilo iz teh razlogov pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje (člen 365 točka 3 ZPP). V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje obrazložiti svojo odločitev. Na ostale pritožbene trditve, ki niso predmet odločanja v zvezi s prekinitvijo postopka, pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj ne morejo biti predmet obravnavanja v tej fazi postopka.