Jedro

Prvostopenjski organ je pravilno štel, da obvestilo po 9. členu ZEN ni upravni akt (tj. odločba ali sklep), zoper katerega bi bila dopustna pritožba, saj z njim ni bilo odločeno o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih vlagateljev zahteve. Sprememba podatkov po tej določbi se namreč izvede le, če evidenca zemljiškega katastra ne izkazuje tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso in kar pomeni, da je bilo o pravici oziroma pravni koristi vlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov odločeno že v postopku, v katerem je bila listina oziroma listine, na podlagi katere je prvostopni organ v obravnavanem postopku podatke iz zemljiškega katastra uskladil, izdana.

Izrek

I. Tožba tožeče stranke B.B. se zavrže. II. Tožba tožečih strank C.C. in A.A. se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel pritožbo prvega tožnika in druge tožnice zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-999/2009-2 z dne 20. 10. 2009, in ugotovil, da stroški postopka niso nastali. Prvi tožnik in druga tožnica sta 25. 10. 2009 vložila vlogo z naslovom ''Pritožba zoper spremembo geodetskih podatkov par. vl. št. 229, k.o. …, in zahtevo za obnovo postopka in vzpostavitev prvotnega stanja'', dopolnila pa sta jo s pozivi k rešitvi pritožbe z dne 26. 11. 2010, 6. 12. 2010 in 8. 12. 2010. Glede na nepopolnost in nerazumljivost vloge ju je organ pozval na dopolnitev s pojasnili, kako je mogoče vlogo obravnavati. Prvi tožnik in druga tožnica sta v dopisu z dne 23. 12. 2010 navedla, da vlagata pritožbo zoper obvestilo organa z dne 20. 10. 2009. Obvestilo, št. 02112-999/2009-2 z dne 20. 10. 2009, je organ izdal na njuno zahtevo po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Ker je pritožba dovoljena le zoper odločbo ali sklep (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP), torej zoper upravni akt, obvestilo po 9. členu ZUP pa tak akt ni, pritožba ni dovoljena.

Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-23/2011-7 z dne 23. 3. 2011, njuno pritožbo zoper prvostopni sklep z dne 20. 1. 2011, zavrnil v 1. točki izreka, v 2. točki izreka pa zavrgel njuno pritožbo zoper taksni opomin, št. 02112-999/2009-15 z dne 20. 1. 2011. V zvezi z odločitvijo v 1. točki izreka je navedel, da sta prvi tožnik in druga tožnica pri prvostopnem organu z vlogo z dne 22. 9. 2009 zahtevala, da se skladno po 9. členu ZEN uskladijo podatki zemljiškega katastra – odpravijo napake v zarisu njune parcele 351/11 s parcelo 353/2, k.o. …. Na tej podlagi je organ ugotovil, da podatki katastra niso skladni z listinami iz zbirke listin ter podatke uskladil tako, da je popravil grafični del zemljiškega katastra ter o tem izdal obvestilo. Zoper obvestilo sta prvi tožnik in druga tožnica vložila zgoraj navedeno pritožbo z dne 21. 10. 2010, ker, da je prvostopni organ uskladil tudi podatke za njuno parcelo 350/3, kar nista zahtevala, zaradi česar sta se pritožila oziroma zahtevala obnovo, ker nista bila udeležena kot stranki. Nato sta prvostopnemu organu posredovala več vlog, naslovljenih ''Pritožba zoper molk organa'' z dne 24. 11. 2010, 6. 12. 2010 in 8. 12. 2010. V slednji sta (v zvezi s pozivom organa z dne 6. 12. 2010) pojasnila, da vlagata pritožbo zoper obvestilo z dne 20. 10. 2009. V zvezi s pritožbenimi navedbami je organ še pojasnil namen 9. člena ZEN, dodal, da akt uskladitve med podatki katastra in listinami iz zbirke listin ni odločanje o pravicah ali obveznostih lastnikov parcel, temveč realno dejanje, katerega namen je skladnost teh podatkov. Uskladitev lahko organ izvede na predlog vlagatelja ali pa po uradni dolžnosti. Pri tem dejanju se ne presoja pravilnost in zakonitosti historičnih postopkov, v katerih so nastale te listine, ampak se le primerja. Če se lastniki z obvestilom oziroma uskladitvijo ne strinjajo, lahko po 9. členu ZEN vložijo novo zahtevo, ki jo utemeljijo z dokazi, ali pa v upravnem postopku zadeve zemljiškega katastra izposlujejo spremembo podatkov ali pa to storijo v ustreznem sodnem postopku. Dodal je še, da bo moral prvostopni organ odločiti še o zahtevi za obnovo postopka ter zahtevi za vzpostavitev prvotnega stanja (očitno zahtevi po 9. členu ZEN).

Tožbo so vložili prvi tožnik, druga tožnica in tretja tožnica (kot pravna naslednica lastninske pravice prvega tožnika in druge tožnice). Uvodoma so pojasnili, da je tekom postopka lastnica spornih zemljišč postala tretja tožnica A.A., ki naj jo sodišče, če bo presodilo, da je potrebno, šteje kot tožnico. Pojasnili so potek dosedanjega postopka, ki se je zaključil z izdajo obvestila z dne 20. 10. 2009, s katerim jih je organ obvestil, da je bila zahteva za odpravo napake parc. št. 353/2 potrjena, istočasno pa je z na novo izrisanim načrtom meja in pozicijami njihovih zemljišč parc. št. 351/11 in 350/3, po uradni dolžnosti uskladil še podatke pri parcelah 348/1, 350/2, 350/3, 351/10, 352/1, 352/2 in 354/2, tako, da je parcela 353/11 zasukana za približno 20 stopinj, tako da se posestna meja parcele 353/2 dejansko konča pred JZ delom parcele 351/11, s tem pa je velikost te parcele zmanjšana, kot tudi velikost parcele 350/3. S tem je bilo grobo poseženo v lastninsko pravico tožnikov. Med postopkom sta prvi tožnik in druga tožnica na organ tudi naslavljala zahteve za dostop do verodostojnih informacij v zvezi z listinami, ki so navedene kot podlaga za spremembo. Organ je to zahtevo zavrnil, o zahtevi pa je odločil tudi informacijski pooblaščenec. Tožniki vztrajajo, da so bili v katastru napačno zavedeni geodetski podatki celotne površine zemljišč. Iz dokumentacije IDPOS 6030 iz leta 2000 je razvidno, da so zadnji podatki popravljeni, površine zemljišč predhodnih lastnikov sedanjih tožnikov pa prirejene in v nasprotju s podatki dejanskega stanja odmere mirne posesti. Takoj ko so izvedeli, da se obvestilo z načrti izrisov meja obravnava kot upravni akt, zoper katerega je možna pritožba, sta prvi tožnik in druga tožnica 21. 10. 2010 vložila pritožbo. Menijo, da je odločitev nezakonita in grobo posega v človekove pravice. Toženka je nepravilno uporabila zakon, Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Toženka je sama v dopisu z dne 9. 7. 2009 obvestila tožnike, da je za spremembe meja neusklajenosti podatkov po 9. členu ZEN treba izdelati elaborat, ki ga še danes niso prejeli. Tudi listine, ki bi potrjevale prikazano stanje načrtov po obvestilu z dne 20. 10. 2009, še niso prejeli. Glede na prejete listine pa ni možno sestaviti takšnega načrta, kot izhaja iz obvestila z dne 20. 10. 2009. Tožniki upravičeno predvidevajo, da je toženka nastalo situacijo izpeljala v povezavi s postopkom P 183/2001 Okrajnega sodišča v Žalcu, da je v zadevi vklopa služnostne ceste na parc. št. 351/11 grafično izkazala dostop tako, da je za 15-20 stopinj zasukala to parcelo, jo po ''podatkih'' v prid lastnikom sosednjih zemljišč s tem tudi zmanjšala, tožnika pa zgolj obvestila o spremembi. Ko bi uvedbo postopka za uskladitev in spremembe zarisov mej dejansko zahtevala tožnika, bi jima toženka morala dati možnost sodelovanja v postopku, v nasprotnem primeru, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti, pa bi bila toženka po 9. členu ZEN dolžna glede sprememb izdelati elaborat, ki bi izkazoval dejansko neskladje podatkov in bil podlaga za izdajo obvestila. S takim postopanjem je toženka posegla v njihovo lastninsko pravico, zaradi nemožnosti sodelovanja pa je bila onemogočena tudi pravica do pravnega varstva, zagotovljeno jim tudi ni bilo enako varstvo pravic in enakost pred zakonom (25., 22. in 14. člen Ustave RS). Prvi tožnik in druga tožnica nista podala vloge za spremembo njune parcele, temveč sta želela le, da se zaris V dela parc. št. 353/2 popravi skladno z načrtom IDPOS 49_11 oziroma po dejanskem stanju zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru leta 1955, ki je v arhivu toženke in tudi ustreza zahtevi, da se parc. št. 353/2 zaključi pred parc. št. 351/11, kot je to dejansko prepoznavno in koriščeno v naravi od 1955 dalje. Predlagali so, da sodišče tožbi ugodi, sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, v katerem naj se obravnava dejanska vloga tožnikov in priznajo stroški postopka. Tožniki so v večih dopolnitvah tožbe vztrajali pri svojih navedbah in jih dodatno utemeljevali, k drugi dopolnitvi pa posredovali sodišču še dokaze oziroma več skic terenskih meritev iz različnih postopkov, skico parcel po vrstah rabe, idr..

Toženka je sodišču poslala upravne spise, opozorila pa je, da je tožba za enega izmed tožnikov zoper prvostopni sklep z dne 20. 1. 2011, vložena prepozno, sicer pa je predlagala zavrnitev tožbe.

Sodišče uvodoma navaja, da je A.A. zaradi izkazanega pravnega interesa (pridobitve lastninske pravice na zemljiščih, na katera se nanaša obravnavana zadeva, med upravnim postopkom) obravnavalo kot tožnico v tem upravnem sporu.

Sodišče nadalje ugotavlja, da je tožba prvega tožnika B.B. prepozna. Po 28. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Postopek je bil v obravnavanem primeru končan z izdajo odločbe Ministrstva za okolje in prostor, 3532-23/2011-7 z dne 23. 3. 2011, prvi tožnik je odločbo prejel 4. 4. 2011, kar pomeni, da bi moral tožbo vložiti najkasneje do 4. 5. 2012, česar pa ni storil, saj je tožbo vložil 17. 5. 2011. Sodišče je zato njegovo tožbo moralo zavreči po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (I. točka izreka).

V zvezi s tožbo druge in tretje tožnice C.C. in A.A. pa sodišče ugotavlja, da je sporna izdaja sklepa o zavrženju pritožbe zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-999/2009-2 z dne 20. 10. 2009, iz razloga, ker obvestilo, izdano po 9. členu ZEN, ni upravni akt, zoper katerega bi bila po 229. členu ZUP dopustna pritožba. Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (podrobneje opredeljen v drugem odstavku istega člena). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (tretji odstavek 9. člena ZEN). Glede na citirano zakonsko določbo je tudi po presoji sodišča prvostopni organ pravilno štel, da obvestilo po 9. členu ZEN ni upravni akt (tj. odločba ali sklep), zoper katerega bi bila dopustna pritožba, saj z le-tem ni bilo odločeno o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih vlagateljev zahteve. Sprememba podatkov po tej določbi se namreč izvede le, če evidenca zemljiškega katastra ne izkazuje tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso, za kar je šlo tudi v obravnavanem primeru, in kar pomeni, da je bilo o pravici oziroma pravni koristi vlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov odločeno že v postopku, v katerem je bila listina oziroma listine (meritev v letu 1955, IDPOS 49_11), na podlagi katere je prvostopni organ v obravnavanem postopku podatke iz zemljiškega katastra uskladil, izdana. Tožnici tako nimata prav, da bi moral prvostopni oziroma drugostopni organ pritožbo zoper obvestilo obravnavati po vsebini, ne glede na stališče iz sodbe naslovnega sodišča, U 214/2007 z dne 12. 10. 2009. V tej zadevi je bilo namreč podano drugačno dejansko stanje, ko podatki iz zemljiškega katastra niso izkazovali resničnega stanja v naravi sodno določene meje, zato je bil tudi izdelan nov elaborat in na njegovi podlagi določene drugačne koordinate mejnikov, medtem ko pa je bila v tem primeru obravnavana parcela št. 351/11 v katastrskem načrtu vrisana drugače, kot izhaja iz skice meritve v IDPOS 49_11. Ne glede na povedano pa sodišče še pripominja, da bi tudi sicer moral prvostopni organ pritožbo zavreči, saj je bila vložena nedvomno po poteku 15-dnevnega roka iz 235. člena ZUP, ki je zakonski nepodaljšljiv rok, zaradi česar je tudi ne bi mogel vsebinsko obravnavati. Glede na navedeno se sodišče v presojo ostalih tožbenih ugovorov ni spuščalo, ker za odločitev niso pravno relevantni. Če pa tožnici menita, da so podatki iz listine napačni oziroma da se ne ujemajo s stanjem v naravi (kar smiselno iz njunih ugovorov tudi izhaja), pa lahko sprožita ustrezni postopek ureditve meje po ZEN.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo druge tožnice in tretje tožnice kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnikov je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 (III. točka izreka).