Jedro

Vsi sodniki so zavezani soditi po ustavi in zakonih, drugo na njih ne sme vplivati. Tako ne smejo imeti na sodnike nikakršnega vpliva običajni in hierarhični odnosi med njimi, prav tako pa nanje ne smejo vplivati odločitve, ki jih direktorica (instančnega) sodišča sprejema v okviru sodne uprave. Po 61.a členu Zakona o sodiščih direktor sodišča med drugim odloča o materialnem, tehničnem in finančnem poslovanju sodišča, vodenju postopkov javnih naročil, odločanju o kadrovskih zadevah sodnega osebja in o zagotavljanju varnosti na sodišču. Višje sodišče v A. je pristojno za odločanje tako o ocenjevanju dela sodnikov sodišč prve stopnje na njegovem območju kot tudi o njihovem napredovanju. Vendar predlagatelj spregleda, da ta pristojnost na podlagi Zakona o sodniški službi ni v domeni direktorice Višjega sodišča v A., temveč personalnega sveta tega sodišča, ki je vezan na merila in postopek, kot ga predpisuje zakon.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v A. je v teku kazenski postopek zoper obdolženo L. Ž. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zoper obdolženega A. R. zaradi pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena in 27. členom KZ-1 po obtožbi Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije Kt-2359/2011 z dne 14. 3. 2016. 2. Pred omenjenim sodiščem je bil dne 24. 10. 2018 izpeljan predobravnavni narok, na katerem je zagovornik obdolžene L. Ž. podal predlog za prenos krajevne pristojnosti izven območja Višjega sodišča v A. Predlog je utemeljil s tem, da je na predobravnavni narok soobdolženega A. R. pospremila njegova zunajzakonska partnerka A. A., ki je direktorica Višjega sodišča v A, in je bila navzoča vse do njegovega začetka. Tako je s svojo prisotnostjo dala vedeti, da se odloča o njenem zunajzakonskem partnerju in na tak način vnesla dvom v nepristransko sojenje pred Okrožnim sodiščem v A. S tem je okrnjen objektivni videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v A, upoštevaje, da se to nahaja na enakem naslovu kot Višje sodišče v A. Višje sodišče v A je tudi instančno sodišče v pritožbenih postopkih zoper sodbe Okrožnega sodišča v A, prav tako pa je v njegovi pristojnosti, da odloča o ocenjevanju dela in napredovanju sodnikov Okrožnega sodišča v A. Na podlagi zapisanega zagovornik predlaga, da zaradi okoliščin, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega sojenja, Vrhovno sodišče v konkretni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predsednica razpravljajočega senata je pojasnila, da za partnersko zvezo med soobdolženim R. in A. A. ni vedela, doslej pa tudi ni bilo nobenega poskusa vplivanja na postopanje v zadevi.

B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz vsebine predloga za prenos krajevne pristojnosti je razvidno, da predlagatelj meni, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi iz 35. člena ZKP. Po njegovem prepričanju predhodno predstavljene okoliščine izkazujejo dvom o nepristranskosti sodnikov Okrožnega sodišča v A. 4. Po presoji Vrhovnega sodišča predstavljene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v A. Dejstvo, da je soobdolženega A. R. na predobravnavni narok pospremila njegova zunajzakonska partnerka, sicer direktorica Višjega sodišča v A., nedvomno izkazuje njeno prisotnost pred pričetkom predobravnavnega naroka, vendar njeno ravnanje samo po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča v A. Zgolj predlagateljevo sklepanje o njenem možnem motivu za takšno ravnanje ne predstavlja zadostne podlage za izjemnost uporabe predlaganega instituta.

5. Tudi dejstvo, da se Okrožno sodišče v A. in Višje sodišče v A. nahajata v isti stavbi, s čimer predlagatelj očitno nakazuje na vsakodnevne stike, tako med sodniki kot tudi med direktorico in sodniki, še ne utemeljuje predloga za prenos krajevne pristojnosti. Vsi sodniki so namreč zavezani soditi po ustavi in zakonih, drugo na njih ne sme vplivati. Tako ne smejo imeti na sodnike nikakršnega vpliva običajni in hierarhični odnosi med njimi, prav tako pa nanje ne smejo vplivati odločitve, ki jih direktorica (instančnega) sodišča sprejema v okviru sodne uprave. Po 61.a členu Zakona o sodiščih direktor sodišča med drugim odloča o materialnem, tehničnem in finančnem poslovanju sodišča, vodenju postopkov javnih naročil, odločanju o kadrovskih zadevah sodnega osebja in o zagotavljanju varnosti na sodišču. V konkretnem primeru zato direktoričino samostojno opravljanje nalog sodne uprave instančnega sodišča ne more predstavljati podlage za odrekanje objektivnosti sodnikom nižjestopenjskega sodišča. Ob tem predlagatelj niti ne konkretizira, kakšni poklicni odnosi, katere zadeve sodne uprave in katere druge zadeve poslovanja (instančnega) sodišča ali sojenja naj bi povezovale direktorico višjega sodišča s sodniki nižjestopenjskega sodišča, kar bi omogočalo preizkus objektivnosti sojenja pred nižjestopenjskim sodiščem.

6. Predlagatelj sicer pravilno izpostavlja, da o pritožbah zoper sodbe Okrožnega sodišča v A. odloča Višje sodišče v A., vendar tudi s tem razlogom ne more utemeljiti dvoma v videz nepristranskosti pred Okrožnim sodiščem v A. zaradi predhodno zapisanega pravila o izključni vezanosti sodnikov na pravne vire. Poleg tega v tej fazi kazenskega postopka tudi ni znano, kakšen bo njegov izid pred sodiščem prve stopnje, prav tako tudi ne, ali bo višje sodišče v tej zadevi sploh odločalo o pritožbi. Predlagatelj bo še vedno lahko podal bodisi zahtevo za izločitev posameznega sodnika višjega sodnika bodisi predlog za prenos krajevne pristojnosti višjega sodišča. Za postopek pred sodiščem prve stopnje pa procesno pravilo o reševanju pritožbe pred instančnim sodiščem ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti njemu nižjestopenjskega sodišča. 7. Višje sodišče v A. je pristojno za odločanje tako o ocenjevanju dela sodnikov sodišč prve stopnje na njegovem območju kot tudi o njihovem napredovanju. Vendar pa predlagatelj spregleda, da ta pristojnost na podlagi Zakona o sodniški službi ni v domeni direktorice Višjega sodišča v A., temveč personalnega sveta tega sodišča, ki je vezan na merila in postopek, kot ga predpisuje citirani zakon. Zakonske pristojnosti direktorice višjega sodišča v ničemer ne posegajo v položaj sodnikov kot pravosodnih funkcionarjev nižjestopenjskega sodišča. Tudi v tej luči zato o dvomu v nepristransko sojenje pred Okrožnim sodiščem v A. kot institucije ni mogoče govoriti.

8. Vrhovno sodišče ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja predlagatelj, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njegov predlog zavrnilo.