Jedro

Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da se razveljavita odločbi toženca, št. 9.895.293 z dne 13.11.1996 in z dne 29.1.1997 ter, da se ji prizna pravica do celotne razlike akontacije invalidske pokojnine od 1.11.1991, podredno pa, da se razveljavita navedeni odločbi toženca in da se mu zadeva vrne v ponovno odločanje.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica sama, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi temeljito obrazložilo z dejanskimi in s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.

Odlok o izplačevanju akontacij pokojnin, ki so jih osebe s stalnim prebivališčem v RS uveljavile v drugih republikah SFRJ (Ur.l. RS, št. 26/91 - leto I, z dne 21.11.1991) v III razdelku, 3. odst., med drugim res določa, da mora upravičenec predložiti nakaznico za izplačilo pokojnine za mesec september 1991. Toženec je tožnici z nesporno pravnomočnim sklepom z 3.12.1991 na podlagi določb tega Odloka priznal začasno izplačevanje akontacije invalidske pokojnine od 1.11.1991 dalje v znesku takratnih SlT 9.493,90 na mesec ter pri tem upošteval višino pokojnine iz tujine (Črna gora) za mesec avgust 1991 na odrezku, ki ga je tožnica priložila vlogi, vloženi 19.11.1991, saj tožnica nesporno ni predložila nakaznice za mesec september 1991. Na podlagi tuje listine z dne 19.9.1996 o znesku invalidske pokojnine, ki je tožnici pripadala za september 1991, je tožnica pri tožencu dne 4.10.1996 (sprejemni žig na vlogi z dne 1.10.1996 v toženčevem spisu, št. 9.895.293, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje) vložila vlogo, ki jo je toženec pravilno obravnaval kot predlog za obnovo postopka po 1. tč. 1. odst. 249. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 47/86), ki se je na podlagi zakona uporabljal v RS. V postopku obnove je tožnici na podlagi že navedene tuje listine od 1.5.1996 dalje odmeril akontacijo invalidske pokojnine v ustrezno višjem znesku.

V sporu pred sodiščem želi tožnica doseči odmero v višjem znesku že od 1.11.1991 dalje ter posledično izplačilo razlike. Zato pa, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče, enako kot pred njim toženec, ni pravne podlage.

Ker je tožnica vložila že navedeno vlogo v času veljavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-54/98; nadalje: ZPIZ/92), je toženec pravilno odločil s tem, ko je uporabil določbe tega zakona. Po 1. odst. 253. čl. zakona se za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom, torej ZPIZ/92, drugače določeno. Ta zakon pa v določbah 271. čl. posebej ureja, od kdaj učinkujejo odločbe, izdane v obnovi postopka (3. odst. 271. čl.). Odločbe izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, kot je to konkreten primer, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe izdane v obnovi postopka upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl.). Glede na opisano dejansko in pravno stanje je sodišče pravilno zaključilo, da je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.

Zaradi vsega obrazloženega ne more biti pravno relevantno pritožbeno zavzemanje za neuporabo določb ZPIZ/92, enako pa tudi ne pritožbene navedbe o tem, da naj bi tožnica zaradi takratnih razmer v bivši ZRJ ne mogla pridobiti potrdila o pokojnini za september 1991 pred letom 1996 ter za pritožbeno zavzemanje, naj se njena zadeva drugače reši, ker naj bi bila brez lastne krivde, izjemen primer.